|
ISTORIJA Istorijata ne e samo minato D-R FRAWO TU\MAN I ODDAVA PRIZNANIE NA BORBATA NA MAKEDONCITE Pi{uva: Aleksandar DONSKI
S tanuva zbor raboti za podolgata statija, posvetena na makedonskoto pra{awe napi{ana od porane{niot hrvatski pretsedatel d-r Frawo Tu|man (koj inaku be{e doktor po istoriski nauki), objavena vo dale~nata 1970 godina. Ovaa statija pod naslov "Hrvatskoto nacionalno dvi`ewe i Makedonskoto pra{awe", d-r Tu|man ja objavil vo spisanieto "Forum" od Zagreb vo izdanie na JAZU i istata pretstavuva integralen del od negoviot poobemen trud pod naslov "Hrvatski narodni pokret 1903". Vo minatite broevi go razgledavme prviot del od ovaa statija pod naslov: "Za vrskite pome|u hrvatskoto i makedonskoto nacionalno dvi`ewe do Ilinden". Isto taka delumno go razgledavme i od vtoriot del od statijata, koj e nasloven kako: "Odnosot na hrvatskata politi~ka javnost kon Makedonskoto pra{awe vo vremeto na Ilindenskoto vostanie".Vo ovoj del d-r Tu|man pravi detalna analiza na pi{uvawata na toga{nite najpoznati hrvatski vesnici vo vrska so nastanite vo i okolu Ilindenskoto vostanie. Pritoa d-r Tu|man dava dopolnitelni objasnuvawa za toga{nata politi~ka sostojba vo Hrvatska, t.e. za najva`nite politi~ki subjekti vo ovaa zemja, vo sklad so koi bile i karakterot i sodr`inata na nivniot odnos kon Ilindenskoto vostanie. Ve}e go razgledavme pi{uvaweto za Ilindenskoto vostanie i nastanite okolu nego, vo hrvatskite vesnici "Narodne novine", "Obzor" i "Novi Srbobran". Vidovme deka srpskiot zagrepski vesnik "Novi srbobran", kako i ungarofilskiot hrvatski vesnik "Narodne novine" bile na stranata na Turcija, dodeka opozicioniot vesnik "Obzor" celosno ja poddr`uval borbata na ilindenskite vostanici. "HRVATSKO PRAVO" I MAKEDONCITE Vo prodol`enie na svojata statija d-r Tu|man pravi osvrt i na pi{uvaweto na vesnikot "Hrvatsko Pravo", vo vrska so toga{nite nastani vo Makedonija. Ovoj vesnik bil glasilo na hrvatskata desnica, koja toga{ se zalagala za re{avawe na makedonskoto pra{awe preku reformi vo Turcija. Ova zna~i deka i hrvatskata desnica stoela na stranata na Turcija. Iako naizgled ova izgleda te{ko sfatlivo (ako se znae deka obi~no desnite partii se zalagaat za potencirawe na nacionalnoto), sepak ako se ima predvid sostojbata vo Hrvatska vo toa vreme, rabotite stanuvaat pojasni. Kako prvo, hrvatskata desnica vlo`uvala golemi napori da gi zadr`i vo sklopot na hrvatskata nacija Hrvatite muslimani, koi, pak, poradi verski pri~ini, ja poddr`uvale Turcija. Ete zatoa i hrvatskata desnica (barem pred Vostanieto) bila na stranata na Turcija. Ponatamu, vo hrvatskata desnica smetale deka Makedonija te{ko deka }e mo`e da izvojuva samostojnost, {to zna~i deka tie na izvesen na~in ja predvidele idnata podelba na Makedonija. Takvata podelba na Makedonija, spored hrvatskata desnica, prakti~no }e zna~ela pro{irena Srbija, koja bi mo`ela da bide zakana i za Hrvatite. Zatoa hrvatskata desnica smetala deka Turcija na Balkanot e pomalo zlo za Hrvatska, otkolku eventualnata pro{irena Srbija (so delot od Makedonija) pod vlijanie na Rusija. Vo polza na vakvite stavovi, d-r Tu|man dava citati od nekolku broevi na "Hrvatsko pravo". No, toj potencira deka taka bilo samo pred Vostanieto. Za vreme na Vostanieto "Hrvatsko pravo" iska`alo odredeni simpatii kon nego. Vo vrska so ova d-r Tu|man pi{uva: "Za vreme na samoto Ilindensko vostanie 'Hrvatsko pravo' se pribli`ilo do sfa}aweto za posebnosta na makedonskiot narod, pa po~nuva da govori za 'makedonskoto dvi`ewe' i za toa deka 'makedonskoto naselenie ima pravo da se bori za svoeto osloboduvawe i za podobruvawe na svojata sudbina'... Vesnikot gi objavuva barawata na makedonskoto dvi`ewe za avtonomija, poddr`uvaj}i ja idejata za preureduvawe na Turcija vo ~etiri pokraini: Makedonija, Albanija, Stara Srbija i Trakija, a ja odbiva idejata da se doveri okupacija na Makedonija na Francija ili na Italija, na Rusija ili na Avstro-Ungarija, ili na obete". "DOM" I "SLOBODNA RIJE^" ZA VOSTANIETO Vo prodol`enie na svojata statija d-r Tu|man pi{uva za odglasot na nastanite okolu Ilindenskoto vostanie vo vesnikot "Dom" na Antun Radi}. I ovoj vesnik celosno stoel na stranata na vostanicite. Ponatamu, d-r Tu|man dava osvrt i za pi{uvaweto na vesnikot "Slobodna rije~", koj bil levo orientiran vesnik i koj pripa|al na Socijal-demokratskata partija. D-r Tu|man konstatira deka ovoj vesnik ne poka`al nikakov interes kon borbata na makedonskiot narod za svoja sloboda. D-r Frawo Tu|man dava brilijantna analiza na pri~inite za vakviot stav, pa pi{uva: "[to se odnesuva do stavot na klasnoto rabotni~ko dvi`ewe na Hrvatska kon makedonskoto pra{awe, interesen e faktot deka glasnikot na Socijal-demokratskata partija 'Slobodna rije~' vo tekot na celata 1903 godina voop{to ne pi{uva i ne donesuva nikakvi vesti za osloboditelnata borba na makedonskiot narod... Simptomati~en e takviot stav, bidej}i site drugi hrvatski i evropski vesnici sekojdnevno se zanimavale so makedonskoto pra{awe. O~igledno e deka socijal-demokratskoto vodstvo, koe se ogradilo od nacionalnoto dvi`ewe na hrvatskiot narod, ne mo`elo da poka`e interes ni za nacionalnoosloboditelnata borba na makedonskiot narod, dr`ej}i se za teorijata na avstro-marksizmot; za zainteresiranosta na rabotni~kata klasa samo za ~istata klasna borba, teorija za koja ve}e toga{ bilo jasno deka e vo interes na odr`uvaweto na avstriskata hegemonija na mnogunacionalnata monarhija. Socijal-demokratskoto vodstvo se poka`alo ne samo anacionalno i oportunisti~ko, vo odnos na narodnoosloboditelnoto dvi`ewe na sopstveniot narod, tuku i gluvo vo odnos na osloboditelnata borba na drugite narodi, taka {to, bez ogled na lozungot za borba za povisoki klasni celi i za internacionalizam, mu {tetelo na razvojot i na revolucionernoto i na nacionalnoto, no i na samoto rabotni~ko dvi`ewe Ako se zeme predvid deka d-r Tu|man ova go napi{al u{te vo 1970 godina, t.e. vo vremeto koga s# {to bilo "levo" vo istorijata na toga{nite jugoslovenski narodi trebalo da se glorificira, a site onie {to ne bile so "levite" trebale da se sataniziraat (bez razlika na nivnite stavovi kon nacionalnoto), mo`eme samo da poka`eme silno odobruvawe ne samo na ispravnosta na ovoj negov stav, tuku i na smelosta {to ja poka`al koga go objavil ova vo vremeto na totalitarniot jugoslovenski komunizam. ZAKLU^OKOT NA TU\MAN Tret del od podolgata statija posvetena na makedonskoto pra{awe, od d-r Frawo Tu|man e negoviot "Zaklu~ok". Ovde d-r Tu|man konstatira: "Hrvatskoto narodno dvi`ewe od 1903/1904 godina i osloboditelnoto dvi`ewe na makedonskiot narod vo istiot period imale nekoi sli~ni, pa i istovetni obel`eja, koi se ednakvi skoro na site nacionalno-revolucionerni narodni dvi`ewa. No, me|u niv, so ogled na istorisko-op{testvenata uslovenost i prilikite vo koi nastanale, imalo i zna~itelni, duri i bitni razliki... Hrvatskoto narodno dvi`ewe se javuva vo ramki na so~uvana dr`avno-politi~ka avtonomija i razviena nacionalna svest, no i so razvieni partiski i klasni sprotivnosti, a negovi protivnici bile ungarskite i avstriskite hegemonisti, koi se slu`ele so hrvatskite unionisti i so srpskite separatisti. Makedonskoto dvi`ewe u{te se nao|alo vo faza na nacionalno sozrevawe, go imalo pred sebe apsolutisti~kiot re`im na Portata, no i ogor~eniot otpor na doma{noto arnautsko naselenie, a go spre~uvale i imperijalisti~kite pretenzii na sosednite balkanski dr`avi. Bliskosta i celite na narodno-revolucionernoto dvi`ewe protiv stranskoto potisnuvawe, {irinata na zamavot na borbata i goleminata na `rtvite vo vremeto na Ilindenskoto vostanie pridonele za podobro razbirawe na makedonskoto pra{awe vo redovite na hrvatskiot narod... S# pobrzo preovladuvalo soznanieto za nacionalnata samobitnost na makedonskiot narod i za va`nosta na re{avaweto na makedonskoto nacionalno pra{awe za potrajno re{avawe na odnosite me|u ju`noslovenskite i balkanskite narodi". Vo prodol`enie d-r Tu|man pi{uva edna konstatacija, za koja slobodno mo`eme da ka`eme deka va`i i za denes: "Postoeweto na va`nosta na makedonskoto nacionalno pra{awe vo Hrvatska go odrekuvale edinstveno jugoslovenskite integralisti, od gledi{teto na svoite idealisti~ki iluzii i golemosrpskite unitaristi, poradi utilitarizmot i kratkovidniot golemodr`aven pragmatizam...". D-r Tu|man ja zavr{uva statijata so edna komparacija pome|u hrvatskoto i makedonskoto pra{awe: "Ograni~enata avtonomija na Hrvatska vo Habsbur{kata monarhija, podelenosta na nejzinite zemji i nacionalnata zagrozenost na hrvatskiot narod - od ungarskiot, italijanskiot i germanskiot imperijalizam, a potoa i od golemosrpskiot ekspanzionizam, isto kako i tragikata na makedonskiot narod vo turskoto ropstvo, i negovata zagrozenost od bugarskiot, srpskiot i gr~kiot imperijalizam, bile onie istoriski preduslovi {to, osobeno vo kriloto na hrvatskoto i makedonskoto nacionalno dvi`ewe, mnogu rano go pottiknale i intenzivniot razvoj na idejata za potrebata od sozdavawe ju`noslovenska i po{iroka podunavska i balkanska federacija i konfederacija, zaradi zaedni~ka odbrana od dominacijata i osvojuva~kite streme`i na golemite sili i zaradi osiguruvawe na nepre~en op{testven razvoj, vrz osnova na polna ramnopravnost i nacionalna suverenost". So celata ovaa statija porane{niot pretsedatel na prijatelska Hrvatska, d-r Frawo Tu|man, vo praktika se poka`a kako golem prijatel na Makedoncite. |
|