MANIPULACII I FALSIFIKATI

Sakame da Ve informirame deka nitu nie denes, kako direktni potomci na semejstvoto na Riste Miladinov (~ii sinovi se, pokraj drugite deca, i Dimitrija i Konstantin), nitu pak koj i da e od na{ata familijarna loza ne sme se ~uvstvuvale kako Bugari, nitu vo na{ite domovi nekoj nekoga{ progovoril bugarski zbor. Zatoa so golema neprijatnost gi do`iveavme i gi do`ivuvame insinuaciite koi prodol`uvaat da se pletat vo sosedna Bugarija za navodnite bugarski ~uvstva na na{ite predci i za bugarskiot karakter na Zbornikot vo celina.

Vo na{eto semejstvo so najgolema po~it se ~uva spomenot na Dimitrija i Konstantin i na nivniot tatko. Jas, na primer, go nosam negovoto ime, dodeka moite sinovi se vikaat Dimitrija i Konstantin. Taka bilo i vo prethodnite ~etiri pokolenija - vo site niv ma{kata ~elad gi nosi imiwata na svoite golemi predci. Ottamu doa|a golemiot revolt {to go ~uvstvuvame koga tolku lesno se frla tolkav sram vrz na{ata familija.

No, dokolku na{ite sosedi ne mo`eme da gi spre~ime da go mislat i ~inat toa {to go mislat i ~inat, n# iznenaduva faktot {to na{ata dr`ava tolku le`erno se odnesuva kon manipulaciite i falsifikatite. Iskreno, i nie o~ekuvame deka Vladata oficijalno }e se sprotivstavi na bezo~nite posegawa i odroduvawa na Dimitrija i Konstantin, za{to taa e najpovikana, kako vrven pretstavnik na makedonskiot narod, toa da go napravi. Nie bi sakale toa da se slu~i, za{to do juni 2001 godina ima u{te vreme.

DRUGAROT MITKO PANOV

Ete taka stojat rabotite. Ama nejse. Pa nie sme go imale drugarot Mitko Panov, roden skopjanec, titov pioner koj slu`el vojska kako {to samiot se izjasnuva vo Titov Veles, prestojuval nekolku godini vo Wujork i ene go pe~en re`iser i dojde redot na 7. 01. 2001. Vo 21 i 15 ~asot na germanskata televizija, na programata "3 sat", da go gledame negovoto remek delo. Bravo drugar Mitko. Da ti e alal. Ima edna makedonska narodna pesna "Dejgidi ludi mladi godini", a jas ovde tebe drugar Mitko }e ti re~am "Dejgidi glavo drvena, ama i {upliva".

Za {to, vsu{nost, stanuva zbor? Ovoj drugar Mitko slu`el vojska vo Veles pred raspadot na taa famozna i ve{ta~ka Jugoslavija. Najnormalno tuka ~ovek da stekne nekoe prijatelstvo. Vojni~kiot `ivot e sepak vojni~ki. Taka i toj. Ni{to protiv ova prijatelstvo. Ni{to i protiv podocna negoviot snimen film, ama s# dodeka toj istiot film stoi vo negovata li~na arhiva, za li~na upotreba i sopstveno zadovolstvo i se}avawa. Samo onoj {to ne go gledal ova mitkovo remek delo ne }e mo`e da ja sfati mojata reakcija. Vo ova film~e e prika`ano kako eden Makedonec (se spomnuva samo negoviot roden grad Skopje) pla~e nad tu|i grobovi, pla~e za razru{enite delovi od Bosna i Hrvatska, niz celoto film~e se slu{a samo srpska muzika, a se zboruva na angliski. Taka e koga nie Makedoncite nemame sopstven jazik. Toa svoevremeno go doka`a i Tupurkovski. Pla~e za negoviot idol Josip Broz. Ni{to. I toj tolku golem Tito, ne izleze ~ovek. Umre predvreme. Da po`ivee{e barem u{te stotina godini veruvam }e n# douni{te{e nas Makedoncite, pa nema{e da ima vakvi reakcii kako ovaa. Ama, ete, imalo. Zasega ovoj drugar Mitko, a i drugi kako nego, da se sramat da re~at koj se i {to se. Sudbina pusta.

Zo{to drugar Mitko, ama so nitu eden zbor, ne gi spomnuva{ ~etiriesette padnati mladi Makedon~iwa vo taa tu|a vojna. Zo{to i za kogo gi dadoa svoite {totuku zapo~nati `ivoti. Zo{to ne gi poseti nivnite domovi i roditeli ili daleku pove}e ti se pomili bosanskite i albanskite domovi i roditeli i nivnata sudbina. Zo{to se srami{ da re~e{ dva zbora za tvojata tatkovina Makedonija? Zarem treba sega poganoto slovenstvo da go zamenime so jugoslovenstvo? Zo{to nemame smelost da se afirmirame samite?! Ako ve}e nekoj ja ima taa {ansa i uslovi da napravi, mislam da snimi, ne{to i toa ne{to da bide prika`ano i vo zapadnite zemji, zo{to gi afirmirame drugite, a ne samite sebe? Do koga nie Makedoncite }e bideme svoi na tu|oto, a tu|i na svoeto? Lesno e da se bide najlo{ me|u lo{ite, ama te{ko e da se bide najdobar me|u dobrite.

LIDERI!?

Vo Centar @upa }e imalo nekoja komisija vo koja }e ~lenuva i pretstavnik na OBSE, za da ispitaat na koj jazik zboruvaat Makedoncite muslimani. Liderot nema ni{to protiv.

Od nekoi sosedi ima{e povremeni merki {to ja zasegaa na{ata ekonomija, pa i na{eto dostoinstvo. Nikoga{, liderot ne vovede reciprocitet.

Gospodin [tul ni e ~est gostin. ]e navrati prvo do Tetovo, a potoa i vo Skopje. I }e bide primen od mnogu li~nosti od samiot vrv na dr`avata. Zo{to ne navrati vo Bugarija, Grcija, Albanija i kaj severniot sosed vo ista misija za koja e anga`iran vo Makedonija? Mo`e, ama kako turist, a ne da otvora univerziteti na malcinstvata.

Gospodin Gerd Arens ima{e ista uloga kako gospodin [tul. Be{e toa pred pove}e godini koga vo Viena otpatuva re~isi pola Vlada na Crvenkovski da razgovara so Arens, bidej}i toj nemal vreme da skokne do Skopje. I toga{ imavme visoka ocena za sebe si.

Gospodin Gligorov na Evropa & predlo`i da izgotvi komparativna studija za pravata na malcinstvata na Balkanot. Liderot na PDP `estoko ja napadna ovaa inicijativa. Gospodin Andov inicira{e konvencija za malcinskite prava vo Republika Albanija i Republika Makedonija. Rekoa vo Sobranieto pratenicite od albanskite partii deka e toa ~ekor {to mo`e duri i da ja destabilizira Makedonija. Za povtorno da ne se zamerime, nikako da izgotvime informacija za zapad i tuka{nata javnost da razbere deka kolektivnite prava na albanskoto malcinstvo se nad site me|unarodni normi.

Strumica tabak uvezuva divo tutunsko seme. Ama gazdata poteknuva od dr`ava ~lenka na EU i liderot }e im pogledne niz prsti.

Toa se samo mal del "sliki~ki" so koi liderot ne saka da se soo~i za da se otarasi od samobendisanost i samoreklamirawe.

DOBRONAMEREN ODGOVOR DO G. HRISTOV

Imeno, toj be{e {to re~e: Bugarite (spored mene takanare~enite) mo{ne ume{no ni go nametnaa problemot na sopstveniot identitet. Ne sledi li istiot da go prefrlam tamu kade {to i navistina postoi, vo Bugarija. Za `al, nebare nikoj ne go slu{na vo Makedonija. A kakva pozgodna mo`nost da go ostvarime ova, dokolku samiot dade{e primer vo sodr`inata i naslovot na negovata kniga: Etnogenetskite razliki pome|u Makedoncite i Bugarite. Se ~ini, samiot g. Donski, poradi tradicionalnoto tamo{no mislewe i poinakvoto (jugoslovesko) vospituvawe, prifa}a deka vo ovoj svet i na Balkanot postoi poimot "etnobugari" vo soglasnost so klasi~koto zna~ewe na poimot etnos. A, isto taka, vo duhot na preteranata tolerantnost ne e podgotven direktno da ja ka`e seta vistina. Na{ata sila e vo vistinata, dokolku znaeme kako da ja prezentirame i povedeme borba protiv na{ite sopstveni gre{ki i nedostatoci.

Navodnicite nikako ne se sitnica ni "gre{ka" ni "propust" g. Hristov. Ova, po~ituvaniot g. Donski mo{ne dobro go znae dokolku ne mu bev priznatelen za vrednite i dobrosistematizirani svedo{tva vo ovaa negova kniga, zaradi faktot deka pokraj kvalitetite, taa gi utvrduva Bugarite kako etnos podednakvo so Makedoncite - vakvi kakvi {to ni gi prika`uvaat bugarskite kvazinau~nici. Toga{ mo`ebi ne so "streli~ki", tuku so "tenkovi" i "sli~no oru`je" }e trgnev protiv taa kniga. No, ova e nepotrebno, oti znam deka mladiot Donski }e ja objavi povtorno ovaa kniga, no so dodadena nova sodr`ina i izmenet naslov, za{to samiot naslov e kontroverzen. Toj bi odgovoril samo dokolku vistinskite Bugari - turkobulgarite Gagauzim bea dominanten narod i formiraa nacionalna kultura, a Trakite i Slovenite se identifikuvaa so niv, ne gi ucenuvaa i ne se ograduvaa od niv.

ETIKA VO OBRAZOVANIETO

Ovaa godina, pokraj lu|eto so dobra volja, Bo`ik go odbele`uvaat site. 2000 godini minaa otkako Bogo~ovekot ja udostoi Zemjata, realiziraj}i ja golemata namera na Tvorecot da gi osvesti lu|eto za pravilno odnesuvawe. Zatoa Bo`ik e den za potsetuvawe na najva`nite i sakani ne{ta.

Jas gi molam site da zamislat mlado su{testvo ili da poglednat nekoe takvo ne`no su{testvo okolu sebe i da se zapra{aat kako mo`e da mu pomognat? Ima samo eden vistinski odgovor - treba da go nau~at {to e dobro, da mu se najdat za moralno da se osvesti i da mu ovozmo`at da se izgradi vo ispravna li~nost. Potoa nemu s# }e mu bide dobro.

So voveduvawe eti~ko obrazovanie nie }e im pomogneme na mladite na najdobar na~in vo u~ili{tata da se zapoznaat so problemot na dobroto i zloto i da zastanat na vistinskiot pat. Bez toa nie gi frlame vo `ivot nepodgotveni za vistinski izbor, gi prepu{tame da gi vospituva ulicata, zaludno o~ekuvaj}i nepoznatite "vospituva~i" da ne gi poveduvaat vo propast. Nikoj ne se spasil ako ne znael {to e dobro i ako toa ne go pravel i ako ne znael {to e zlo i od toa ne se trgal, kako {to ni prepora~uva Sveti Kliment.

Nie i drugite zemji go otfrlivme re`imot koj ne znae{e da go razlikuva dobroto od zloto i se zafativme da go preina~ime `ivotot za da imame pove}e i da se pridru`ime kon razvienite narodi na svetot. Isto taka, treba da im ovozmo`ime na mladite da u~at Etika, koja }e gi osposobi za moralno vrednuvawe i za izbor na dobroto, a od niv }e izgradi avtonomna li~nost, koja znae da prosuduva i da se zastapuva za ispravnoto. Toa e uslov za demokratskiot razvitok i toa od site nacii go bara UNESKO, agencijata za obrazovanie, nauka i kultura na svetskata zaednica.

I vo Republika Makedonija mora da se vovede eti~ko obrazovanie. Vo osnovnite u~ili{ta decata treba da se sretnat jasno so problemot na moralot, da stapnat na patot na svoeto samosoznanie i da gi osmislat svoite odnosi so najbliskite. Vo srednite u~ili{ta mladincite treba da u~at za sovremeniot vrednosen sistem, da se zdobijat so znaewe za ispravnite sodr`ini na Dobroto i da se opredelat niv da gi sledat. Na Univerzitetot studentite treba da se zapoznavaat so najzna~ajnite moralni idei na ~ove{tvoto i so svojot profesionalen moral.

Op{tata etika, univerzalnata etika na ~ove{tvoto, li~nata etika na samosvesniot poedinec, semejnata etika, rabotnata etika, etikata na zdravjeto, bioetikata, etikata na ekologijata, gra|anskata etika, politi~kata etika, delovnata etika, profesionalnata etika - toa se oblastite ~ija{to sodr`ina ja pretstavivme vo eksperimentalnata nastava po Etika vo srednite i vo osnovnite u~ili{ta, osvojuvaj}i priznatelnost od makedonskata javnost. Zar nie i natamu }e bideme takvi koi }e gledame {to e dobro, a toa nema da go pravime, koi }e znaeme {to treba da storime, no toa }e go krieme i od sebe, i od bliskite, i od mladite?

Ne }e mo`eme kako op{testvo da se snao|ame i da napreduvame ako ne go napu{time indolentniot odnos sprema moralot, ako ne prestaneme so otpori i opstrukcii nasproti eti~koto obrazovanie, ako so moralna sila i so seta du{a ne se zazememe da im ovozmo`ime na mladite da u~at Etika.