BALKANIKA

Prodol`uva antimakedonskata propaganda vo Bugarija - prof. Georgi Markov za bugarskiot vesnik "Novinar"

OMO "ILINDEN "NEMA DA USPEE DA NE SKARA SO MAKEDONIJA

Vo intervju za bugarskiot vesnik "Novinar", profesorot i direktor na Institutot po istorija pri BAN, Georgi Markov, na pra{aweto: Dali otkako Evropskiot sud vo Strazburg }e ja razgleda `albata na OMO "Ilinden" protiv Bugarija, }e mo`e da se zboruva za prerodba na makedonizmot, toj odgovara deka makedonskata propaganda ima dlaboki koreni koi vodat poteklo u{te od 19 vek. Makedonskata nacija, spored Markov, bila sozdadena vo Belgrad, razviena vo Moskva preku Kominternata i na kraj Tito uspeal da ja sozdade "makedonskata" nacija so antibugarska osnova. Spored nego, OMO "Ilinden" e separatisti~ka organizacija na koja osnovnata dejnost i e da se zanimava so propagirawe na lagi za bugarskata istorija i narod. U{te na vremeto vo eden literaturen trud izdaden od Slave Makedonski se tvrdelo deka vo Bugarija ima okolu 3 milioni Makedonci i deka vo Bugarija ima mnogu begalci od vojnite i vostanijata i deka vo Sofija `iveat pove}e Makedonci otkolku vo Skopje.

Dodeka, pak, na pra{aweto kako to~no OMO-vcite uspevaat da gi propagiraat svoite idei, toj odgovara deka organizacijata iskoristuva nekoi intelektualci na koi ne im e rabota da pi{uvaat istoriski trudovi. Eden od niv e i docentot Georgi Radule. Negovata kniga "Istorija na Makedonija" be{e izdadena vo 1997 godina od bugarskata Liga za za{tita na pravata na ~ovekot i gra|anite. Vo taa kniga ne samo {to bila izopa~ena bugarskata istorija, tuku imalo i kleveti vrz Bugarite. Toj objasnuva deka vo tezite koi gi plasira Radule imalo mnogu sme{ni raboti, deka Radule veli oti Makedoncite se deca na Zevs i deka osven Aleksandar Makedonski, Makedonec bil i Aristotel. Spored avtorot Bugarite bile Tatari, a Makedoncite - "slavjani". Svetite bra}a Kiril i Metodij, pak izmislile makedonska azbuka koja bila dadena na edna milijarda lu|e. Radule go proslavuva Samuil kako makedonski car koj se borel ne tolku protiv Vizantija, kolku protiv Bugarija. No, na toa deka ovie tezi ne se novi, deka odamna se propagiraat od Skopje i se izlo`eni vo site makedonski u~ebnici po istorija, komentarot na prof. Markov e deka toa e nekvalitetno tolkuvawe vo Skopje i deka Radule dorazviva nekoi od skopskite falsifikati. Site prerodbenici, kako bra}ata Miladinovci, Pej~inovi i Gligor Prli~ev se nare~eni Makedonci. Vo novata istorija, Radule neprekinato se sprotivstavuva na bugarskata dr`ava na VMRO. Spored Radule makedonskata organizacija vojuvala pove}e protiv Bugarija, koja sakala da ja zagrabi Makedonija, otkolku protiv Osmanskata imperija.

Markov veli deka knigata ne trpi nau~na recenzija. No, go ogor~uva toa {to denes vo Bugarija se izdava edna takva antibugarska kniga. Taa e na {teta na nacionalnite interesi. Ligata za za{tita na ~ovekovite prava javno saka da go razdeli bugarskiot narod i deka ne treba da se pla{ime deka OMO "Ilinden" }e gi sru{i odnosite me|u dvete dr`avi. Naprotiv, OMO-vcite mo`at da gi sru{at odnosite, zatoa {to tie se svrzani so dene{nata opozicija vo Makedonija, koja se stremi da frli kal protiv Bugarija i neprekinato vleva strav na nekakvo bugarska zakana.

Komentarot na bugarskiot novinar Quben Obretenov za "Narodna volja"

MAKEDONSKI VESNIK: BUGARITE SE OV^I^KI NA OV^AROT PEPI

Vo Bugarija glavite na mladite pokolenija se polnat so "vicovi za bugarskiot Ohrid, bugarskite bra}a Kiril i Metodij i za heroizmot na Bugarite vo Makedonija", konstatira bugarskiot novinar Quben Obretenov. Toa mo`e da se pro~ita vo statijata "]e se vrazumat li najposle?" od posledniot broj na blagoevgradskiot makedonski vesnik "Narodna volja".

Kako rezultat na taa propaganda, komentira Obretenov, bugarskiot narod se prevrtel vo stado "poslu{ni ov~i~ki, ~ij ov~ar Pepi (~itatelot znae za koj ov~ar stanuva zbor) zaedno gi nosi na pasawe. Vesnicite na Makedoncite vo Bugarija se poagresivni kon bugarskata dr`ava vo odnos na malcinskite izdanija. Pove}eto od polovinata publikacii vo makedonskite izdanija ja kritikuvaat dr`avata deka ne go osiguruva celosno komforot na malcinstvata. Toa go poka`a istra`uvaweto na agencijata "Market test" vo periodot od maj 1999 do april 2000 godina. Osnovno izdanie na makedonskiot narod tamu e "Narodna volja". Toa za prvpat e izdadeno od emigranti od Avstralija i ima 20 godini svoja istorija. Vo ovoj vesnik mo`e da se vidi mototo "Osloboduvaweto na makedonskiot narod e negovo sopstveno delo". Tira`ot na vesnikot mese~no e 1000 broja. Izdanieto ima 30 stranici, za Makedonija cenata e 20 denari. Vesnikot e nezavisen organ na makedonskite intelektualci, objasnuva glavniot urednik na "Narodna volja, Jan Pirinski. No, VMRO od Blagoevgrad razotkriva deka vsu{nost zad "Narodna volja", stoi OMO "Ilinden" -PIRIN, tvrdi Obretenov. Narodna volja se distribuira poluilegalno od raka na raka tvrdat od VMRO-BND - Blagoevgrad.

Me|utoa, Pirinski ima drugo mislewe i veli deka tie se edinstvenoto oficijalno izdanie koe se osmeluva da ja kritikuva diskriminacijata kon malcinstvata od strana na dr`avata. Spored evropskite zakonodavni normi, vesnik mo`e da bide zabranet samo ako so tekstovite predizvikuva nasilstvo. Toa, vsu{nost, go objasnuva i pravnikot na Bugarskiot helsin{ki komitet Jonko Grozev, koj e i advokat na OMO vo Strazburg. Ako dadenoto izdanie se opredeluva, na primer, za oddeluvawe na Pirinska Makedonija od Bugarija preku referendum, toa ne bilo otstapuvawe spored evropskite standardi. Drugata dobra novina e deka vistinskite malcinstva ne pre~at, no dr`avata ne im gi po~ituva pravata.

Podgotvila: @aklina MITEVSKA