MONSTRUOZEN PLAN NA EDVARD KARDEQ I NA LAZAR KOLI[EVSKI

Vo ovoj dragocen trud za `ivotniot pat, podemot i krajot na prviot {ef na makedonskata dr`ava vo koj avtenti~no, analiti~ki, objektivno i potresno se otslikuva eden mnogu zna~aen period od borbata i sozdavaweto na Makedonija vo ramkite na jugoslovenskata zaednica, se dadeni niza dosega nepoznati nastani, no i odgovori na delikatni pra{awa vklu~uvaj}i ja surovata represija vrz ^ento od strana na negovite soborci od toga{noto komunisti~ko rakovodstvo. Me|u drugoto, pretsedatelot na ASNOM prvpat dava odgovor za masovnite strelawa - bez sudewe vo Veles i Kumanovo. Vo interes na vistinata, izrazuvaj}i mu blagodarnost na avtorot, prenesuvame nakratko del od taa morni~ava epizoda.

Metodi Andonov ^ento tvrdi deka za tie strelawa doznal slu~ajno otkako kaj nego pobarale priem dve grupi gra|ani od Veles i Kumanovo koi protestirale zatoa {to nivnite bliski, koi bile zatvoreni pod obvinenie deka sorabotuvale so okupatorot ili bile {pekulanti i voeni bogata{i, no}ta bile strelani bez da bidat sudeni! Iznenaduvaweto na vrvniot rakovoditel bilo dotolku pogolemo do neveruvawe deka toa se slu~ilo, bidej}i samo dve - tri nedeli pred toa, na Vtoroto zasedanie na ASNOM, vetil deka site {to se obvineti i zatvoreni }e bidat sudeni javno i objektivno od narodni sudovi {to }e formira narodnata vlast. Kade se tie tvoi narodni sudovi? A, ako gi ima zarem tie javno rabotat na polno}? - pra{ale gnevno ~lenovite na protestnite delegacii.

Prviot obid na ^ento da doznae ne{to pokonkretno od nadle`no mesto ne bil mnogu uspe{en. Duri ostanal mnogu razo~aran koga poverenikot za vnatre{ni raboti vo Prezidiumot, Kiro Petru{ev, pravdaj}i se deka zatvorenicite ne bile vo negova, tuku vo nadle`nost na OZNA (Oddelenie za za{tita na narodot), kratko mu soop{til deka razbral oti navistina, po polno}, zatvorenicite se odvedeni nadvor od gradovite i nekade strelani. Poverenikot isto taka samo razbral deka toa e storeno so znaewe na CK.

Poradi toa ^ento go povikal sekretarot na CK KPM, Lazar Koli{evski, istovremeno i potpretsedatel na ASNOM, koj bo`em izvinuvaj}i mu se deka ne se videle porano poradi bo`iknite praznici kratko i jasno objasnil deka toa e storeno po nalog na Edvard Kardeq!? "Koga go ispra}av po (Vtoroto) zasedanie na ASNOM (28 dekemvri 1944 godina vo Skopje - n.z.) mi re~e deka e mnogu za~uden {to za vreme na Vojnata vo Makedonija imalo tolku mnogu malku `rtvi vo sporedba so drugite krai{ta na Jugoslavija. (Kardeq) mi re~e deka za da se potvrdi slikata koja e sozdadena kaj sojuznicite, treba od OZNA ne~ujno site zatvorenici da bidat strelani. Mislev deka i ti treba da si soglasen so ovoj stav, bidej}i i Partijata se soglasuva site narodni neprijateli da se likvidiraat. Slednite ve~eri treba da bidat likvidirani i vo drugite gradovi" - rekol Koli{evski.

Pretsedatelot na Prezidiumot popusto go potsetil svojot zamenik i sekretar na KPM deka toa ne soodvetstvuva na re{enieto na ASNOM, "deka edno e da se sudat, drugo e da se osudat, a treto e da se strelaat ako nivnite `albi ne bidat usvoeni od najvisokiot organ. No, da se strela bez presudi, samo da ima pove}e `rtvi isto taka e zlostorstvo". Na ova Koli{evski reagiral vaka: "Kakvo zlostorstvo koga tolku mnogu delegacii na zasedanieto baraa bez milost da se likvidiraat site zlostornici. A {to se odnesuva za presudi, i presudi }e bidat napi{ani!?"

Ne polemiziraj}i ponatamu so Koli{evski, bez da mu ka`e na nikogo, utredenta, zaedno so svojot {ofer, ^ento se upatil srede zimo i vo voeni uslovi (vojnata }e zavr{i na 9 maj) vo Belgrad, direktno vo Beliot dvorec kade stignal ve~erta, iznenaduvajki go i samiot Tito. Otkako mar{alot ~ul {to se slu~ilo vo Makedonija, iznerviran, rekol: "Ne sakam da veruvam deka mo`ele da se dogovorat za takva glupost! Bil povikan Kardeq koj samo potvrdil ona {to go ka`al Koli{evski, po {to, kako {to pi{uva ^ento, Tito naluteno i zapovedni~ki mu naredil na svojot najblizok sorabotnik: "Odi i vedna{ javi mu na Koli{evski da prestane so taa glupost. Zarem nemate ni malku politi~ki sluh? Kako toa }e se odrazi kaj zapadnite sojuznici? Vaka li }e gradime narodna vlast. Odi i vrati se da mi ka`e{ {to si napravil!"

Ovaa epizoda, koja ima i drugi detali, ^ento ja zavr{uva so konstatacijata deka masovnite strelawa na zatvorenicite prestanale, deka podocna bile formirani narodni sudovi, no tie mnogu formalno ja izvr{uvaa sudskata postapka i lesno gi izrekuvaa smrtnite presudi barani od javniot obvinitel. Nie bi dodale i od partiskite komiteti.

Obelodenuvaj}i go ovoj monstruozen ~in, definitivno pa|a maskata na onie koi se pretstavuvaa kako golemi humanisti i na nivnite sledbenici, koi pove}e od polovina vek ni raska`uvaat prikazni za pravdata od januari 1945 god., pa i za nekoi sli~ni slu~ai pred i potoa. Onie koi u{te ne sakaat ili ne mo`at da sfatat, sakaat da oponiraat i pi{uvaat knigi, citiraj}i izjavi koi nemaat sudska verifikacija moraat kone~no da razberat deka sekoj {to bil (i }e bide) obvinet mora da ja mine predvidenata istra`na i sudska postapka, samo sudot e toj koj }e go utvrdi i doka`e stepenot na vinata i pravedno, spored zakonot }e go osudi ili vo sprotivno }e go oslobodi. S# drugo pretstavuva nezakonie, voluntarizam na poedinci zadoeni od razni odmazdi i drugi celi, kako onie na Kardeq i Koli{evski za "nabivawe" na {to pogolem broj `rtvi za {to podobar "imix" kaj sojuznicite. Takviot monstruozen plan na Kardeqq vo rigidna realizacija na Koli{evski i nivnite pomo{nici koi ako se `ivi se prepravaat deka "ni{to ne znaat", mora barem istoriski da bide osuden! S# drugo e neprifatlivo, nezavisno od okolnostite {to vldeeaja pred polovina vek, od ogor~enosta od onaa {to prethodno e storena, od nagonot za odmazda na `rtvite, od pravdaweto deka i okupatorite toa go pravele bez sudewe...

Za nepravdite {to toj sistem na mnogumina im gi nanese, ~ii tragi se prisutni i denes, denovive potseti, po eden drug povod, i pretsedatelot na Parlamentot, Stojan Andov. Vo svojot govor na sve~enata sednica po povod 10-godi{ninata na prvoto pove}epartisko sobranie, i toj potvrdi deka izvesen broj gra|ani od Makedonija bea administrativno kaznuvani so zatvor, bez sudewe, a drugi bea sudski goneti i osuduvani poradi politi~ki del, a koi vo nitu edna normalna demokratska dr`ava vo toa vreme ne bea tretirani kako krivi~ni dela. Site ovie lu|e i nivnite semejstva stradaa i go nosea belegot na op{testvenata osuda od {to posledici imame i denes. Poradi toa se pridru`uvame kon povikot na gospodin Andov - dr`avata da izrazi dlaboko `alewe za zloto {to vo dadeni okolnosti na site ovie gra|ani ni go nanese tokmu dr`avata koja mora da najde na~in da ni ja namali nekoga{ nanesenata bolka i da ni go zale~i barem nekoga{ povredenoto dostoinstvo, ~ija luzna ostanuva.