JAZIKOT KAKO NACIONALEN IDENTITET

Kako mo`e jazikot da bide simbol na edna nacija? Na~inot kako jazikot mo`e da bide simbol na edna nacija e kristalno viden vo istorijata na Baskite (narod koj se nao|a vo severniot del na [panija) i odnosot na {panskata vlada za vreme na general Franko. Od 1937 godina pa s# do sredinata na 1950 godina, jazikot na Baskite be{e zabranet vo u~ili{tata, vo mediumite, vo crkovnite slu`bi i na site javni mesta. Knigite bea javno zapaleni. Isto taka, be{e zabraneto da se kr{tevaat novoroden~iwa so imiwa koi se od poteklo na Baskite. Site imiwa {to bea zapi{ani vo {panskite dokumenti bea zameneti so {panski. Natpisite na javnite zgradi i spomenici bea, isto taka, uni{teni ili zameneti.

Vladata na [panija vo po~etokot na {eesettite, ja promeni politikata i jazikot na Baskite be{e odobren da se upotrebuva vo crkovnite slu`bi, a potoa vo crkovnite u~ili{ta i na radijata. Vo 1968 godina, Vladata na [panija odobri da se upotrebuva jazikot vo osnovnite u~ili{ta. Do 1970 godina, Ministerstvoto za obrazovanie ja prifati odlukata na {panskata vlada jazikot na Baskite da se vovede vo upotreba vo site stepeni na {panskoto obrazovanie. Prviot parlament na Baskite be{e formiran vo 1980 godina, so svoj oficijalen jazik, pokraj {panskiot, vo site provincii kade {to `iveat Baskite. Dene{nata situacija, kako posledica od site gorenavedeni progresivni promeni, e baraweto na Baskite da imaat politi~ka avtonomija, odnosno da formiraat dr`ava koja }e bide nezavisna i suverena.

Identi~en e i slu~ajot so Francuzite {to `iveat vo Kanada. Tie se okolu 6 milioni, a `iveat vo oblasta Kvebek. Francuzite vo Kanada gi imaat site ~ove~ki prava kako etni~ka grupa. Francuskiot jazik e oficijalen, pokraj angliskiot. No, Kana|anite so francusko poteklo ne se zadovilni so toa. Odr`aa nekolku referendumi za otcepuvawe (posledniot vo 1997 godina ) od Kanada. Kako {to e poznato, nivnoto barawe ne pomina na glasaweto, no ostanuva da vidime {to }e se slu~uva vo idnina.

Makedonskiot slu~aj e potpolno identi~en na ovie dva. Nie Makedoncite vo 1913 godina bevme podeleni na tri dela, pome|u Srbija, Grcija i Bugarija (vo 1919 godina del od Makedonija & be{e dodelen i na Albanija). Vo site delovi, makedonskiot jazik be{e zabranet da se upotrebuva, duri i vo sekojdnevniot `ivot.

No, {to se slu~i? Na{ite predci i roditeli, koi s# u{te se `ivi, se svedoci na toa gnasno ugnetuvawe, uspeaja da go so~uvaat na{iot maj~in jazik i vo 1945 godina da se izborat makedonskiot jazik da bide eden od ~etirite jazici na porane{na Jugoslavija. Denes, kako {to znaeme, vo Republika Makedonija, makedonskiot jazik e oficijalen jazik za site gra|ani {to `iveat vo nea. Zna~i, pod silnite ugnetuvawa, zabranuvawa i torturi, ne prestana da postoi makedonskiot jazik. Sprotivno, toj opstana i po~na da stanuva opasnost za na{ite sosedni dr`avi, koi s# u{te ne go priznavaat na{iot jazik i narod {to `ivee tamu. Toa se odnesuva na Grcija, Bugarija i Albanija, dr`avi koi se potpisni~ki na site me|unarodno-pravni institucii, za priznavawe na pravata na malcinstvata {to `iveat kaj niv.

No, i pokraj site obidi makedonskiot jazik da bide uni{ten, toj e kako feniks. Pred nekolku meseci, vo Grcija, se osveti crkva vo Vodensko, Egejska Makedonija, vo koja }e se slu`i za prvpat po 1913 godina na makedonski jazik. So novite promeni vo Bugarija i Albanija, makedonskiot jazik e priznat i odobren da se u~i vo osnovnite u~ili{ta. Grcija s# u{te ne saka da priznae deka vo Egejska Makedonija `iveat Makedonci. I pokraj site politi~ki igri, sepak postojat podatoci (lingvisti~ki) deka makedonskiot jazik denes se zboruva vo Republika Makedonija, Grcija, Bugarija i Albanija. Najnovi podatoci mo`at da se najdat i vo "Kembrix Enciklopedija na jazicite" napi{ani od Dajvid Kistol.

Da ne se slu~i istoto {to se slu~i so Baskite vo [panija, Grcite denes se mnogu pretpazlivi i zatoa ne sakaat da ja priznaat Republika Makedonija. Ako tie go storat toa, sakale ili ne, }e moraat vo bliska idnina da go priznaat i makedonskiot jazik, a so toa i makedonskiot narod {to `ivee vo "severna Grcija", odnosno vo na{ata Belomorska Makedonija. Zna~i, toa ne e samo problem na Grcite so nas Makedoncite, tuku problem so po{iroki dimenzii. Istiot problem denes go imaat, pokraj [pancite so Baskite i Kataloncite, Francija so Kataloncite i Korzika, Angli~anite so Irska i [kotska itn. Zatoa, denes gorespomenatite dr`avi se nositeli i glavni vinovnici za nepriznavaweto na Republika Makedonija pod ustavnoto ime. Kako {to ni e poznato, vo toa predni~at onie {to imaat i najmnogu problemi, a toa se Anglija, [panija i Francija. Starite velat: "Kadija te tu`i, kadija te sudi".

Na krajot da im pora~ame na Makedoncite vo Avstralija, Amerika Evropa, pa i vo Makedonija da go zboruvaat na{iot jazik kolku {to e mo`no pove}e i na site mesta. Da se izu~uva vo u~ili{tata, da se zboruva vo crkvite, klubovite, na ulica i sekako najpove}e doma. Samo taka, makedonskiot identitet }e ostane zabele`an i prenesuvan od generacija na generacija nasekade vo svetot kade {to ima pogolema grupa na Makedonci, a osobeno ova se odnesuva za na{ata mati~na dr`ava i nejzinite porobeni delovi za koi Vladata treba da se bori i da go pothranuva makedonskiot jazik so razna literatura i propaganden materijal, a ne da se otka`uva od na{ite bra}a i sestri i na Albancite da im dozvoluva obrazovanie duri na nivo na univerzitet?!