Vo dva va`ni slavisti~ki centri makedonskiot jazik pove}e ne se izu~uva - vo Viena kade lektoratot zgasna pred nekolku godini i vo Moskva kade godina-dve lektorskoto mesto e prazno.

Vo poslednoto pismo do Premierot, rektorot Aleksandar An~evski, me|u drugoto, potencira: "Ako ne se prezemat itni merki za evidentno podobruvawe na materijalniot status na lektorite po makedonski jazik, mo`e da nastane prekin na nastavata i vo drugi na{i lektorati".

Kolku na{ata dr`ava se gri`i za makedonistikata, najdobro zboruva primerot so na{iot lektorat vo Moskva. Tamu na{iot lektor zemal plata od samo 20 dolari i toa od ruskata Vlada koja go pla}a i stanot.

Vo re`ija na prvata policajka, Dosta Dimovska, nekoi nejzini sopartijci so visoki pozicii vo vlasta, podzasileni so pretstavnici od biznis-kremot, novogodi{nite praznici gi minale vo Bugarija.

Spored nepotvrdeni informacii, se iznaveselile vo ekskluzivniot ambient na nekoga{nata rezidencija na sega ve}e pokojniot Todor @ivkov.

Del od privatnite televiziski stanici me|u koi A1, Sitel i Kanal 5, minatiot petok so dvo~asoven prekin na programata, od 18 do 20 ~asot, protestiraa protiv monopolot na MRTV, a so barawe za promena na postojniot Zakon za radiodifuzna dejnost. Na molkot mu se pridru`ija i del od radiostanicite od makedonskiot eter koi prethodno, od 12 do 14 ~asot, ne ja emituvaa svojata programa. Na ekranite stoe{e telopot: "Po~ituvani gleda~i, ova e idninata na va{iot medium poradi monopolot na Makedonskata radiotelevizija i postojniot Zakon za radiodifuzna dejnost".

Re{enieto na Ministerstvoto za kultura, spored koe nema pove}e da se finansiraat platite na vrabotenite vo zdru`enija za Sojuzot na folklornite ansambli na Makedonija, e ataka vrz samobitnosta na makedonskiot narod, a za Sojuzot na kompozitorite na Makedonija e "pozitivno i ekonomi~no re{enie".

Ministerstvoto za kultura pove}e nema da finansira plati na vrabotenite vo Zdru`enijata na gra|ani, odnosno }e dava pari samo za proektite {to se od nacionalen interes.

Sojuzot na folklornite ansambli na Makedonija ostro reagira na odlukata na Ministertvoto za kultura.

Do kade e rabotata so priznavaweto na MPC od strana na SPC najdobro zboruvaat izjavite na Episkopot Ni{ki Irinej. Na pra{aweto: Koe }e bide re{enieto za sporot, episkopot Irinej veli deka Soborot na SPC }e odlu~i da bide obnovena Ohridskata arhiepiskopija so avtonomen status. Toa treba da go re{i SPC koja e nadle`na za makedonskata teritorija i za Ohridskata arhiepiskopija. Vo vrska so imeto na MPC, toj tvrdi deka Grcite imaat zabele{ki na imeto Makedonska pravoslavna crkva i poradi toa avtonomniot status treba da se dade pod imeto Ohridska arhiepiskopija.

Na novinarskoto pra{awe dali na MPC }e & bide dozvoleno samostojno deluvawe i odnosi so drugite sestrinski pravoslavni crkvi, Irinej e deciden: Va{ata crkovna delegacija sekoga{ }e bide del od delegacijata na Srpskata pravoslavna crkva, a ne samostojno da deluva vo odnosite so drugite crkvi. Taka }e se potvrdi duhovnoto edinstvo.

Vo intervjuto za "Makedonija denes", g. Pajkovski za formiraweto na Demokratsko-muslimanskata partija, me|u drugoto, veli:

Apsolutno sum protiv politi~ko ili koe bilo drugo organizirawe vrz verska osnova. Ova {to Tefik Kadri saka da go napravi isklu~ivo podrazbira politi~ko organizirawe na edna grupacija koja{to koristej}i ja religijata, vo ovoj slu~aj islamskata, saka da ostvari li~ni interesi, pred se materijalni. Jasno e deka vo ovie vremiwa postojat realni mo`nosti za slevawe sredstva od odredeni muslimanski dr`avi.

Smetam deka na ovoj prostor na Republika Makedonija treba apsolutno, so site mo`ni sredstva, da se spre~i vakvo politi~ko organizirawe, kakvo {to saka da napravi Kadri. Vakvata ideja zna~i na golema vrata, na legalen na~in, vleguvawe na fundamentalisti~ki idei, koi na krajot go nosat toa {to se slu~i vo Bosna - dodava Qatif Pajkovski, pratenik i ~len na Sojuzot na Makedoncite so islamska religija.

Slu`benoto ime na noviot univerzitet na albanski jazik }e bide Univerzitet na Jugoisto~na Evropa vo Tetovo, soop{ti bordot na toj univerzitet na svojot prv sostanok. Na prvata konstitutivna sednica za ~lenovi na Nacionalniot bord na taa obrazovna institucija bea imenuvani Zamir Dika, Murtezan Ismaili, Re{at Nexipi, Bajram Polo`ani i Danilo Gligorovski, a za po~esni ~lenovi Ferid Murat i Arben Xaferi. Bordot na noviot univerzitet, za me|unarodni pretstavnici na Sovetot gi nazna~i pretsedatelot na internacionalniot bord, Denis Farington i menaxerot Adreas Klejser, a za sekretar Bujar [ehu.