VERATA NA[A RISJANSKA

Obrezanie Gospodovo, Sveti Vasilij Veliki, Nova godina

VE^NATA VREDNOST NA ^OVE^KIOT @IVOT

Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA

  • "A koga se navr{ija osum dena, za da bide obrezan Mladenecot, mu kladoa ime Isus, izvesteno od angelot u{te pred da bide za~nat vo utrobata"
  • "Tvojata propoved se ra{iri po celata zemja; taa go primi tvoeto slovo so koe bo`estveno u~e{e; si ja objasnil su{tinata na s# {to postoi, nebesna svetlino"

Na 14 januari po nov kalendar (ili 1.1. po star) se proslavuva trojniot praznik Obrezanie Gospodovo, Sveti Vasilij Veliki, Nova Godina. Denovive ~ove~kiot rod go slavi ra|aweto na Bogomladenecot Gospod Isus Hristos, preku kogo svetot ja pozna ve~nata vrednost na ~ove~kiot `ivot, negovata duhovna su{tina i moralna ubavina.

Za~nat i roden natprirodno od negovata majka, Sveta Deva Marija, Spasitelot na ~ove{tvoto trebalo da bide Bog, no istovremeno i ~ovek, zna~i Bogo~ovek. Bog - zatoa {to Bog e semo}en i ~ovek - za{to i ~ovekot trebalo da u~estvuva vo deloto na spasenieto. Spored evrejskiot zakon, sekoe ma{ko dete na osmiot den po ra|aweto trebalo da bide obrezano vo hram.

SPASITELOT ISUS

Isus kako Bo`ji Sin mo`el i da ne bide obrezan, no toj sakal da se pokoruva na zakonite na zemjata, a ne da gi negira.

Zatoa novorodenoto dete, bezgre{niot Isus Hristos, imaj}i vistinsko ~ove~ko telo na osmiot den od ra|aweto -14 januari go donele vo hramot i go obrezale. Po~uvstvuval bolka, zaplakal, stradal. So toa na celiot svet i na ereticite im doka`al deka negovoto telo ne e prividno, tuku e ~ove~ko, vistinsko. "Grevovi nemam, a za grevovite primam bolki na obrezanie" (mu rekol Gospod na Sv. prorok car David). Bolkite za grevovite na svetot na sebe gi prezema za da mo`e da go iskupi grevot i u{te mal za svetot strada i go oplakuva. Na istiot den mu go dale negovoto presveto i spasonosno ime Isus (na evrejski Spasitel), i Hristos (na gr~ki jazik pomazan). "A koga se navr{ija osum dena, za da bide obrezan Mladenecot, mu kladoa ime Isus, izvesteno od angelot u{te pred da bide za~nat vo utrobata" (Sv. ev. po Luka). Negovoto vozvi{eno ime e doneseno pred site vekovi na neboto na Sovetot na Presveta Troica. Otkoga Isus go ispolnil starozavetnoto obrezanie, go zamenil i vovel novozavetnoto kr{tevawe, so Svetiot duh i voda za spasenie na svetot, za koe ostava poraka vo Svetoto pismo.

Sveti Vasilij, Sveti Jovan Zlatoust i Sveti Grigorij Bogoslov

BO@ESTVENOTO SLOVO

Sveti Vasilij Veliki e roden vo 329 g. od nabo`ni roditeli Vasilij i Emilija vo gradot Kesarija, Kapadokija. Bil krsten na podocne`ni godini na rekata Jordan. Ja izu~il filozofijata, retorikata, astronomijata i ostanatite nauki, koi toga{ se prou~uvale. Pove}e godini bil arhiepiskop vo Kesarija, uspe{no rakovodel so zaednicata i e nare~en "p~ela na Hristovata Crkva, medoto~na reka na mudrosta, golem bogoslovski um". "Tvojata propoved se ra{iri po celata zemja; taa go primi tvoeto slovo so koe bo`estveno u~e{e; si ja objasnil su{tinata na se {to postoi, nebesna svetlino" (tropar). Gi sostavil bogoslu`bite koi po negovoto ime se nare~eni Vasilievi i preku niv se proslavuva Bog na najgolemite Gospodovi praznici. Ostavil bogoslovski, podvi`ni~ki, kanonski, apologetski dela. Pred smrtta go zamolil Boga da mu go prodol`i `ivotot za eden den i Bog mu dal sili da go krsti evrejskiot lekar Josif i da odr`i bo`estvena liturgija. Umrel na 1.1. 379 g. po star kalendar na 49 godini. Pravoslavna Nova godina se slavi na 14 januari po nov kalendar. Toga{ Crkvata vr{i "moleben za Nova godina" so {to mu blagodari na Boga za site dobrini vo izminata godina i go moli da gi blagoslovi Crkvata i narodot vo godinata koja doa|a.