ISTORIJA

Istorijata ne e samo minato

HRVATSKITE VESNICI ZA ILINDENSKOTO VOSTANIE NIZ STATIJATA OD D-R FRAWO TU\MAN

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • D-r Frawo Tu|man vo 1970 godina napi{al iscrpen izve{taj za odglasot na Ilindenskoto vostanie vo najzna~ajnite toga{ni hrvatski vesnici!
  • Vo hrvatskata javnost imalo razli~ni odglasi za vreme na Ilindenskoto vostanie!

Stanuva zbor za podolgata statija posvetena na makedonskoto pra{awe napi{ana od porane{niot hrvatski pretsedatel d-r Frawo Tu|man (koj inaku be{e doktor po istoriski nauki), objavena vo dale~nata 1970 godina. Ovaa statija pod naslov "Hrvatskoto nacionalno dvi`ewe i Makedonskoto pra{awe", d-r Tu|man ja objavil vo spisanieto "Forum" od Zagreb vo izdanie na JAZU i istata pretstavuva integralen del od negoviot poobemen trud pod naslov "Hrvatski narodni pokret 1903". Vo minatiot broj go razgledavme prviot del od ovaa statija pod naslov: "Za vrskite pome|u hrvatskoto i makedonskoto nacionalno dvi`ewe do Ilinden".

Vtoriot del od statijata e nasloven kako: "Odnosot na hrvatskata politi~ka javnost kon Makedonskoto pra{awe vo vremeto na Ilindenskoto vostanie".

Vo ovoj del d-r Tu|man pravi detalna analiza na pi{uvawata na toga{nite najpoznati hrvatski vesnici vo vrska so nastanite vo i okolu Ilindenskoto vostanie. Pritoa d-r Tu|man dava dopolnitelni objasnuvawa za toga{nata politi~ka sostojba vo Hrvatska, t.e. pravi osvrt kon najva`nite politi~ki subjekti vo ovaa zemja, vo sklad so koi bile i karakterot i sodr`inata na nivniot odnos kon Ilindenskoto vostanie.

Najnapred d-r Tu|man pravi osvrt na pi{uvaweto na "Narodne novine". Ovoj vesnik pripa|al na toga{nata hrvatska ungarofilska Narodna partija. Privrzanicite na ovaa partija, preku "Narodne novine", otvoreno zastapuvale stavovi protiv makedonskata borba. Prakti~no tie ja poddr`uvale turskata vlast, iako otprvin se zalagale za reformi vo Makedonija vrz zaedni~ka avstro-ungarsko-ruska programa. [to se odnesuva do samite borbi i drugi nastani od Vostanieto, "Narodne novine" detalno izvestuvale za s# {to se slu~uvalo vo Makedonija. Duri nekoi nivni napisi bile prenesuvani i vo nekoi evropski vesnici.

"OBZOR" GI PODDR@UVA ILINDENCITE

Po analizata i pregledot na ovie napisi, d-r Tu|man se prefrluva na napisite za Ilindenskoto vostanie objaveni vo hrvatskiot opozicionen vesnik "Obzor". Za ovoj vesnik d-r Tu|man pi{uva deka (citat): "so najgolemo vnimanie go sledel razvojot na makedonskoto pra{awe i na site nastani pred Ilinden i po nego..." i deka "...Izrazuvaj}i ja tradicionalnata naklonetost na hrvatskoto nacionalno dvi`ewe kon makedonskoto 'Obzor' bil otvoreno na strana na revolucionerno-osloboditelnata borba na makedonskiot narod... isto taka i protiv imperijalisti~kite pretenzii na Bugarija, Srbija i Grcija kon Makedonija".

D-r Tu|man dava citati i pravi iscrpna analiza na napisite od "Obzor". Ovde ~itame deka u{te pred Ilindenskoto vostanie, "Obzor" objavuval statii vo vrska so nastanite vo Makedonija. Vo svojot broj od 11.2.1903, komentatorot na "Obzor" pi{uva:

"Makedoncite vo svoeto ogor~uvawe pove}e ne pra{uvaat kako }e se odnesuvaat kon niv vo slu~aj na vostanie kne`estvoto Bugarija, a kako evropskite sili. Za niv e va`no samo toa deka mora od temel da se promeni sega{niot re`im, pa makar toa bilo napraveno i so reki krv. Tie nemaat strav od smrtta. Stranec ne mo`e da si go pretstavi toa kolku e sve~eno i vozvi{eno odu{evuvaweto vo onie reoni na Makedonija, koi se podgotvuvaat za vostanie".

D-r Tu|man vo prodol`enie gi citira i napisite objaveni vo "Obzor" vo koi se kritikuva oficijalnata srpska politika kon avtonomijata na Makedonija. Posebno bil kritikuvan stavot na srpskiot kral Aleksandar, koj se sprotivstavuval na avtonomijata na Makedonija. Takva bila statijata pod naslov "Kralot Aleksandar i makedonskoto pra{awe", objavena vo "Obzor" (17.3.1903) vo koja ostro bila kritikuvana Srbija, ~ija vlada bila obvineta deka pove}e sakala Makedonija da ostane pod turska vlast, otkolku da stekne avtonomija, kako {to vpro~em i izjavil srpskiot kral.

D-r Tu|man pi{uva deka vo "Obzor" bile objaveni statii i za progonot na makedonskite nacionalni dejci vo Bugarija, no sepak ovoj vesnik najmnogu se zadr`al na negativniot stav na oficijalna Srbija kon Ilindenskoto vostanie. Vo vrska so ova d-r Tu|man pi{uva:

"Vesnikot izvestuva za progonot na promakedonskite prvenci vo Bugarija i za izjavite na srpskite diplomatski slu`benici".

Vo edna od statiite objaveni vo "Obzor" (17.3.1903) vo vrska so ova se veli:

"Ne samo {to srpskite konzuli vo stranstvo rabotat kako da se zastapnici na Turcija, tuku tie i vo samata Makedonija doa|aat vo sprotivnost so tamo{nite elementi..."

Vesnikot "Obzor" tolku ja poddr`uval avtonomijata na Makedonija {to duri ja kritikuval i politikata na Rusija kon na{ata zemja.

Vo vrska so site ovie napisi d-r Frawo Tu|man zaklu~uva:

"Pretstavnicite na hrvatskoto nacionalno dvi`ewe ja smetale borbata na makedonskoto naselenie kako dlaboko opravdana, a opstanokot na Turcija, so nejziniot re`im, kako sme{en i grd anahronizam vo Evropa na 20 vek."

Vo prodol`enie d-r Tu|man citira del od edna statija od "Obzor" (14.3.1903) posvetena na makedonskata organizacija, vo koja se veli deka taa (citat): "...neustra{ivo ja prodol`uva svojata dejnost za osloboduvawe na makedonskite hristijani od turskiot jarem, pod gesloto: Makedonija na Makedoncite".

Osvrtot na napisite vo vrska so Ilindenskoto vostanie, objaveni vo vesnikot "Obzor" d-r Tu|man go zavr{uva so podatokot deka ovoj vesnik detalno izvestuval za samite nastani vo vostanieto.

"NOVI SRBOBRAN" I VOSTANIETO

Vo prodol`enie na svojata statija d-r Tu|man pravi osvrt na izvestuvaweto okolu nastanite vo Makedonija, od strana na zagrepskiot srpski vesnik "Novi srbobran", {to go izdavala Srpskata samostojna partija vo Hrvatska. U{te na po~etokot d-r Tu|man konstatira deka ovoj vesnik ja poddr`uval oficijalnata politika na Srbija vo odnos na vostanieto. Potkrepuvaj}i gi svoite stavovi so citati od "Novi srbobran", d-r Tu|man konstatira:

"Srpskite samostojci od Hrvatska ne se zalagale za pomo{ na makedonskto naselenie vo borbata za avtonomija i osloboduvawe na Makedonija, tuku za spogodba na balkanskite dr`avi okolu nejzina podelba".

Vo brojnite antimakedonski statii pi{uvani vrz {ovinisti~ka golemosrpska osnova, "Novi srbobran" ja citiral i izjavata na toga{niot srpski kral deka navodno i samoto ime Makedonija ne bilo ispravno, tuku deka toa ime trebalo da se zameni so imeto "Stara Srbija". Srpskiot kral rekol i deka avtonomijata na Makedonija bi bila "prili~no lo{o re{enie".

D-r Frawo Tu|man pi{uva deka vakvite antimakedonski i golemosrpski {ovinisti~ki stavovi, prodol`ile vo "Novi srbobran" i za vreme na samoto vostanie. Vo vrska so ova d-r Tu|man pi{uva:

"Vo vremeto na Ilindenskoto vostanie, za koe re~isi i ne pi{uva, 'Novi srbobran' ja naglasuva pogolemata samostojnost na Srbija, ne samo vo odnos na avstro-ungarskata, tuku i vo odnos na ruskata politika... Poradi sprotivnite stavovi na hrvatskata i na srpskata opozicija kon makedonskoto pra{awe, me|u 'Obzor' i 'Novi srbobran' do{lo do polemika po povod spomenatata izjava od kralot Aleksandar".

D-r Tu|man prenesuva delovi od polemikata pome|u "Obzor" i "Novi srboran" okolu makedonskoto pra{awe. Najnapred "Novi srborban" objavil statija vo odbrana na srpskiot kral vo koja pi{uvalo deka, ne samo kralot, tuku i site Srbi se sprotivstavuvale na samostojnosta na Makedonija. Na ova reagiral hrvatskiot vesnik "Obzor", koj vo svojot odgovor navel citati tokmu od srpski opozicioneri, koi ja kritikuvale oficijalnata turkofilska politika na srpskata dr`ava vo odnos na Makedonija.

Za celokupnoto toga{no pi{uvawe na "Novi srbobran" d-r Tu|man zaklu~uva:

"Bidej}i osloboditelnata borba na makedonskiot narod go postavil na dneven red pra{aweto za avtonomijata na Makedonija i zatoa {to toa ja dovelo vo isku{enie slovenskata i demokratska solidarnost, razotkrivaj}i gi imperijalisti~kite pretenzii na Srbija i na Bugarija kon slovenskoto makedonsko naselenie, 'Novi srbobran' bil vo mnogu nezgodna situacija, koga go opravduval srpskoto gledi{te vo imeto na na~elata za koi formalno se izjasnuval... Zastapnicite na srpskiot ekspanzionizam doka`uvale deka anvtonomijata na Makedonija bi mo`ela da zna~i samo privremeno re{enie, no ne vo polza na slovenskoto naselenie vo Makedonija".

Vesnikot "Novi srbobran" se sprotivstavuval i na makedonskite nacionalni aktivnosti. Vo edna svoja statija zagri`eno se konstatira deka (citat): "Na avstriskiot konzul vo Bitola mu bil daden nalog da izraboti gramatika na makedonskiot jazik". Vesnikot "Novi srbobran" smetal deka toa bilo so cel za "odnaroduvawe na Srbite vo Stara Srbija". Poradi toa ovoj {ovinisti~ki i antimakedonski vesnik se zalo`il za podelba na interesnite sferi vo Makedonija pome|u Srbija i Bugarija.

D-r Tu|man naveduva izvadoci i od drugi statii objaveni vo "Novi sr-bobran", koi bile na golemosrpska {ovinisti~ka osnova. Takva bila statijata na izvesniot d-r \eri}, koj tvrdel deka srednovekovnite spomenici vo Makedonija od 15 i 16 vek navodno bile "srpski", kako i deka samite `iteli na "Stara Srbija i Makedonija" navodno sebesi se deklarirale kako "Srbi", a ne kako Bugari ili kako Makedonci. D-r Tu|man gi kritikuva ovie besmislici.

(Prodol`uva)