MATICATA DA NE BIDE MA[TEA!

Na{ite iselenici ~inat zna~aen ~ove~ki, kulturen, zemjodelski i polti~ki potencijal, koj so odgovoren i promislen odnos od Maticata kon niv bi napravil da stanat eden zna~aen ~initel i ramnopraven partner vo brojni proekti i reintegracija vo svetot.

Makedonija kako dr`ava so svoite iselenici raboti na primitiven, nevnimatelen i ma{teinski na~in. Dr`avata treba da odr`uva nekakva sorabotka so gastarbajterite i pripadnicite od dijasporata, bidej}i na toj na~in }e mo`at da go podobrat nejziniot finansiski kredibilitet. Malku od toa e izmeneto vo izminatite decenii, u{te od Vladata na Branko Crvenkovski, pa do ovie dene{nive.

Osnovanoto Ministerstvo, sega{nata Agencijata za iseleni{tvo, na ~elo so m-r Martin Trenevski, nema napraveno ni{to za opstojuvawe na makedonskiot narod vo sosednite zemji. Tie namesto da ja rabotat rabotat koja & pripa|a na dr`avata, vo najgolem del gi imaat samo uzurpirano proektite od Maticata na iseleni{tvo, nivnite prostorii i stru~nata slu`ba. Agencijata mora da go obnovi i duhot od Maticata na iseleni{tvo kako stru~en i izvr{en nevladin del, koj{to }e gi zastapuva nivnite interesi i organizacii. Mo`ebi nie navistina ne sme tolku svesni za svojata istorija i zna~eweto, otkolku site drugi okolu nas.

Makedonija e lulka na kulturata, slobodno mo`am da re~am vo Evropa, a interesna e i za svoite sosedi koi baraat da n# pridobijat i taka da re~at: "E, ova e istorija na Srbite, ili pak na Bugarite".

Za hristijanstvoto i pravoslavieto imame dadeno s#, a isto taka i za katolicizmot, no za `al, ni{to ne ni e vrateno, duri s# ni e odzemeno. Dali toa be{e nagrada za nas Makedoncite?

Nie dozvoluvame da ni ka`uvaat {to da pravime. Kako na primer van~omihajlovistite, potpomognati od aktuelnava vlast, so takanare~enoto zdru`enie "Radko" se obiduvaa da ni "dr`at bukva" srede Skopje. Ponatamu ne e vredno nitu eden zbor da dodadam. Ako sme navistina lu|e i Makedonci, treba{e kako tajfun da gi "is~istime" site vo i okolu "Radko", no mnogu raboti ne znaeme da pravime, pa taka stanuvame poligon za site gluposti {to ni se slu~uvaat. Toa be{e samo del od na{ata negri`a kon tatkovinata. Od ova proizleguva deka sekoj mo`e da zboruva za nas s# i se{to i da n# pluka vo rodenata ku}a. Na van~omihajlovistite bi im pora~al da vidat so svoite zemjaci od kogo tie poteknuvaat i da im bidat blagodarni na predcite od Xingis Kan. Da ne bea tie, ovie mo`ebi ne bi bile nitu rodeni. Ako Bugarite tolku mnogu sakaat da bidat del od na{ata kultura, neka podnesat barawe za makedonsko dr`avjanstvo!

Seto ova mnogu ne me ~udi koga nekoi od nas samite toa go pravat. Taka, advokatkata Jagnula Kunovska koja e na{a (bi trebalo), po bombardiraweto na NATO, tolku gi veli~e{e Srbite, a Makedoncite (tokmu sama sebesi) gi omalova`uva{e!? Nejzinoto intervju Srbite go do~ekaa za da ja napa|aat Makedonija. Dali toga{ se najde nekoj nea da ja obvini za toa?

Jas po poteklo sum od Gostivarsko i nekolku pati godi{no so semejstvoto odam kaj rodnini vo Makedonija. Toga{, sakal ili ne, benzin moram da polnam na pumpa kaj Albancite. Nitu eden Makedonec ne dr`i privatna benzinska pumpa. Vo menuva~nica, za da menuvam marki za denari, pak kaj Albancite. Isto se slu~uva i koga treba da kupam kakov bilo podarok ili igra~ka za decata. Ona najbolnoto se slu~uva koga sakam da pojdam na grobovite od baba mi i dedo mi. Ako vo crkvata nema nikoj, toga{ od kade da kupam sve}i za da im zapalam na grobovite?!

Kade se nao|am jas? Zarem toa e nacionalna politika i koj e odgovoren za seto toa?

Nie od Zdru`enieto "MAK" od SR Jugoslavija godinava vo Kru{evo na vtori avgust }e storime s# da napravime sojuz, edinstven vo dijasporata okolu Makedonija i da bideme zna~aen faktor za na{ata matica. Siguren sum deka na mnogumina od niv ova nema da im se dopadne, no sepak nie morame da gledame za sebe, za Makedonija, za na{ite interesi. S# drugo e neva`no. Ako sme kako Makedonci edinstveni i znaeme {to sakame, drugi mo`at da zboruvaat {to sakaat, bidej}i samo toa im ostanuva. Koga }e sfatime deka problemot ne e vo Srbite ili vo Bugarite, tuku vo nas i na{ite sfa}awa kon tatkovinata, toga{ }e ni bide s# mnogu polesno.

Tokmu poradi toa na 28 april isprativme pismo do Agencijata za iseleni{tvo, za m-r Martin Trenevski, a potoa od treti do petti avgust, na nau~en sobir go iznesovme toj problem, dobivme golem aplauz i brojni ~estitki od prisutnite, no ne i mediumska poddr{ka. Ne sakam da veruvam deka na{ata tatkovina n# zaboravila i n# prepu{tila na vremeto. Veruvam deka znaete oti Makedonija se saka mnogu pove}e i poinaku koga }e se minat granicite. Se nadevame deka }e se najde barem nekoj da n# primi i mislime deka interesot ni e ist. Toga{ mo`eme da formirame Balkanski sovet (sojuz) od Makedoncite i da prezememe dosta aktivnosti za da staneme ona {to treba da bideme - vistinski Makedonci.

NASLEDSTVOTO SE ^UVA I SE BRANI

Mnogu ~esto mi se nametnuva pra{aweto: Dali kaj nas Makedoncite nesoglasuvaweto ne mina ve}e vo tradicija, bidej}i vo poslednata decenija toa pomina na golema scena, zatoa {to vo pra{awe e materijalizmot, opstanokot. Koga sum ve}e kaj materijalizmot, se setiv na edna karikatura vo eden gr~ki vesnik. Dvajca politi~ari sedat pokraj edna masa, pijat kafe i gr~ko "viski" i edniot go pra{uva drugiot: "[to misli{ za skopskoto", a drugiot mu odgovara: "Znae{ {to prijatele, kaj {to ne mo`e divjakot, Grkot go pra}aat, imame mnogu pametna vlast, mnogu lesno ni otide, 50 godini onie ne znaeja za pari, mu ja imaa frleno na poligamija".

So toa sakam da podvle~am deka makedonskite politi~ari ne se u~at na gre{kite od prethodnite, od istorijata na makedonskiot narod.

Redno e ve}e nie Makedoncite da se zapra{ame: Koi sme, {to sme i najva`no kakvi sme. Deka sme Makedonci i toa potomci na na{ite predci, toa go znaeme, no dali sme naslednici na na{ite predci? Jas mislam deka ne, bidej}i nasledstvoto se ~uva, se brani so race i so noze, se dr`i, se mno`i kolku {to se mo`e. A nie od 35 milioni kvadratni kilometri imperija mo`eme da zamislime kolku mnogu zadr`avme i kolku za~uvavme, a za hrabrost da ne zboruvame, samo treba da pogledneme vo 20 vek kolku mnogu predavstva napravivme.

Sekoga{ se se}avam na Gocevite zborovi {to gi ka`a vo Solun pred svoite soborci:

"Dali ima drug narod so tolku mnogu kodo{i, {pioni i predavnici kako {to gi ima makedonskiot narod?"

Samo da pogledneme vo minatoto i da se zapra{ame: Od Tatarite nema ostanato nitu traga. Koj ja rakovodi denes Bugarija, ako ne Makedonecot, koj ja rakovodi denes Albanija ako ne Makedonecot, koj do v~era rakovode{e so Grcija i koj rakovodi denes ako ne Makedonecot, koj ~lenuva vo najglasnata slovenisti~ka progr~ka organizacija ako ne Makedoncite, koj gi polni gr~kite crkvi vo dijasporata ako ne Makedoncite. Ima i takvi Makedonci koi{to gi posetuvaat makedonskite crkvi, ama tie no}e se Makedonci, a dewe Grci.

Koj ~lenuva vo probugarskata organizacija MPO, ako ne Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija.

Samo da predo~ime eden primer {to ni se slu~i vo Republika Makedonija vo poslednite 50 godini za vreme na ednoumieto.

Kako {to znaeme vo Makedonija, vo verskite u~ili{ta se u~e{e srbizam i grcizam, a i mnogu od vladicite verska {kola zavr{ija vo Grcija. Onie vladici {to zavr{ija verska {kola vo Grcija, denes vo Republika Makedonija vr{at bogoslu`ba na gr~ki jazik. Ako nekoj od {titenicite mu napravi zabele{ka, }e mu ja "{lakne" nekoja po lice, a toj }e ka`e samo blagodaram. Sakam da ka`am deka politi~arite ni go smenija istoriskoto, ustavnoto ime i zname, a ve}e se kumuvat vladicite so arhiepiskopot g.g. Stefan da go menat imeto na na{eto pravoslavie. Zna~i, predavstvata {to gi zapo~na g.g. Mihail, g.g. Stefan }e gi dovr{i. Jas toa go gledam vo Kanada od nekolku sve{tenici vo nekoi crkvi. Eden sve{tenik tvrdi uporno i bezobrazno deka celata makedonska mitologija od Olimp im se prepi{uva na Grcite.

A drug sv{tenik, u{te porano, deka: Aleksanar III Makedonski ja {irel gr~kata kultura, a ne makedonskata i deka kako takov makedonski jazik ne postoel, makedonskiot jazik bil izmislen vo 1945 godina.

Se obra}am do site ~esni Makedonci, dali Grcite i Bugarite polo{o izjavuvaat odo{to izjavuva na ovoj sve{tenik?

Vo na{iot nedelnik pro~itav deka me|u Ministerstvoto za odbrana na Grcija i na Makedonija se potpi{ani Memorandum za me|usebna sorabotka za bilateralni odnosi, deka makedonski oficeri }e se obu~uvaat vo Grcija. Sega se nametnuva pra{aweto dali i ovie makedonski oficeri ne }e postanat isto kako i makedonskite vladici koi{to zavr{ija verski {koli vo Grcija? Bidej}i Vasilij II isto be{e Makedonec od makedonskata dinastija, a izvr{il najgolemo zlostorstvo nad Samuilovata vojska, samo Makedonecot mo`e da bide protiv svojot narod. Toa go tvrdam od `ivotno iskustvo koga KPG vo Polska pri krajot na 1949 godina i po~etokot na 1950-51 godina od detskite domovi ni gi zema{e makedonskite u~iteli oti bile klika na Tito, a potoa KPG navleze vo ministerstvata za {kolstvo vo site toga{ni socijalisti~ki Republiki i im ja promeni istorijata za Grcija. Go tvrdam i toa deka na{ite politi~ari ne se u~at od minatoto, bidej}i na na{ite predci Antite, odnosno Venetite vo Troja, Grcite isto taka im go donesoa Trojanskiot kow kako simbol za mir i sorabotka. Na gr~kite trikovi mo`at da veruvaat samo lu|e {to ne gi poznavaat Grcite. Samo, sega Grcija ja promeni taktikata, bidej}i Evropa e sto`er vo Balkanot, Grcija ne e taa koja{to gi polne{e ostrovite vo Egejsko More so nas Makedoncite. Denes Grcija smeni taktika, im dava nepovratni i dolgoro~ni krediti za biznisi, za avtomobili i s# drugo {to }e posakaat i na toj na~in im ja zatvora ustata da ne se bunat starosedelcite, a R. Makedonija dva pati }e pomisli dali treba da im pomogne na Makedoncite vo Albanija. Kako {to ka`av i pogore vo moeto pismo deka od toa tatarskoto pleme ne ostana skoro ni{to, tie samo go pozajmija isto~noto makedonsko nare~je, a Srbite go osvoija severozapadnoto makedonsko nare~je i denes popusto tvrdat deka makedonskiot jazik e bugarski i deka vo R. Makedonija ima okolu 25.000 Bugari i deka Zdru`enieto "Radko" go formiraa Bugari od Ohrid. Eve koi sme nie Makedoncite. Se negirame sami sebe i plus na besramen na~in im slu`ime na asimilatorskite propagandi za evtini pari.

Sekoja ~est i blagodarnost na sve{tenicite i vladicite koi{to go neguvaat makedonizmot, a potoa na{eto pravoslavie, bidej}i za sekoj Makedonec - patriot postoi eden termin: najprvo nacijata i dr`avata, a potoa verata.

Denes vo R. Makedonija i vlastodr{cite i vladicite mnogu im zgre{ija na dr`avata i na crkvata (verata), a makedonskiot narod nema da im zaboravi, nitu da im prosti. Za xabe istori~arite se trudat, a nekoi od niv i stradaat za toa kako {to e so Ta{ko Bel~ev. Grcite ne mu dozvolija da & oddade posledna ~est na negovata 101-godi{na majka. Pri~inata e toa {to ja pi{uva vistinata, ~isto i glasno, za Makedonija.

Ja pro~itav negovata kniga "Makedonija centar na sovremenata Teogonija". Ovaa negova kniga tolku mnogu me ohrabri i me napravi da bidam gord {to sum Makedonec i da go ~uvam i branam u{te pove}e makedonizmot. Vo ovaa kniga se setiv na legendite i prikaznite {to mi gi raska`uvaa dedo mi i tatko mi za site bogovi od Olimp. Od tatkovata ku}a sekoe utro, {tom }e gi otvorev o~ite, od prozorecot go gledav visokiot Olimp - planinata na celosvetskata civilizacija. Prf. d-r Ta{ko Bel~ev za mene e fenomen na makedonskata istorija. Isto taka ja imam pro~itano knigata na Aleksandar Donski "Etnogenetskite razliki pome|u Makedoncite i Bugarite". ^itam s# {to izleguva vo "Makedonsko sonce" i vo organot na na{ata slavna Organizacija "Obedineti Makedonci" za dokazite za bugaromanstvoto vo DPMNE. Vo posledniot broj na na{iot nedelnik, poradi terminot "varvari" od Vas gospodine Donski i od gospo|ata prof. d-r Nade Proeva beskrajno sum razo~aran. Vo ovoj slu~aj ne sakam da go zastapuvam T. Bel~ev, bidej}i toj vo negovata kniga mnogu dobro go analizira ovoj termin. Ne od terminite: tu|-tu|i-stranec, nitu od zborot barborewe kako {to go analizira g-|a Proeva, tuku so dva zbora Varvaroz na makedonski zna~i okupator - ugnetuva~ porobuva~-~i - Varvari - porobuva~i.

Gospo|ata Angelina Markus ima{e objaveno za taktikata na makedonskata "falanga" na Aleksandar Makedonski deka toj tri pati predupreduva{e, a na ~etvrtiot uni{tuva{e. Pri edna presmetka, koga makedonskata vojska trebala da pomine po edna tesna klisura, Aleksandar gi uni{til do zemja i toga{ Demosten rekol: "Kakov tatko takov sin". Ne e malku za Grcite 175 godini makedonsko ropstvo, tie i den-denes ne mo`at da se pomirat i ni vra}aat kolku {to mo`at.

I na kraj sakam da im ~estitam so golema blagodarnost i priznanie na slednite gospoda za afirmacija na makedonizmot: Todor Petrov, Vele Aleksoski, Slavko Mangovski, Bla`e Ristovski, Ta{ko Bel~ev, Aleksandar Donski, Vasil Iqov, Krste Jankovski, \or|i Kotevski, a vo dijasporata vo Kanada na g. Pit Xejms - Kondof, direktor na Kanadsko-makedonskata federacija i na gospo|ata Liljana Ristova. Specijalna blagodarnost i golemo priznanie na gospodata od slavniot Pirin - "Narodna volja".

BO@IKNA ^ESTITKA OD JU@NA AFRIKA

Kolku za informacija, ovde vo Cape Town, Novata godina se proslavi na veli~estven na~in. Na bregovite na dvata okeana ima{e narod od sekade, Evropa, Azija, Amerika...

Najvozbudlivo be{e to~no na polno} koga nad Waterfront po~na ognometot, prekrasen, ne{to pribli`no kako vo Wujork, samo so

taa razlika {to ovde sega e sredina na letoto i lu|eto se po pla`ite na Cape Town.

Ogromen pozdrav od Ju`na Afrika do site vo Makedonija i vo svetot koi go ~itaat va{iot cenet vesnik i ja posetuvaat va{ata veb-stranica na Internet.