FILMOT "PRA[INA" ME\U NAJGOLEMITE STRANSKI INVESTICII VO 2000

Za vreme na podgotovkite vo Makedonija koi traeja ~etiri meseci i snimaweto vo Makedonija koe trae{e 49 dena, direktno se potro{eni tri milioni i 406 iljadi marki. Indirektnite tro{oci se u{te tolku.

Makedonija vlo`i milion marki vo buxetot na "Pra{ina". Toa se pet otsto od celokupniot buxet na filmot koj iznesuva nad 20 milioni marki.

So drugi zborovi, na sekoj denar vlo`en vo filmot od strana na makedonskoto Ministerstvo za kultura, pri snimaweto vo Makedonija direktno se potro{eni skoro tri i pol denari, a indirektno skoro sedum denari.

Filmot, inaku eden od najgolemite evropski proekti vo 2000 godina se realizira kako me|unarodna sorabotka na Velika Birtanija, Italija, Germanija, SAD i Makedonija. Finansieri se "Briti{ Skrin", filmskiot fond na Severna Rajna - Vestfalija od Germanija, "Film Konsortium" od London i "Meduza Films" od Rim, a od makedonskata strana poddr{ka dade makedonskoto Ministerstvo za kultura.

Pokraj yvezdite Dejvid Venam, Xozef Fajns, En Bro{e, Andrijan Lester i Rozmari Marfi, glavni ulogi vo filmot igraat i makedonskite akteri Vlado Jovanovski, Nikolina Kuja~a, Josif Josifovski i Salaetin Bilal. Nastapija i u{te 15 makedonski akteri.

Vo filmot u~estvuvaa brojni filmski rabotnici od Makedonija i od regionot, kako i od drugi zemji. Vkupno u~estvuvaa dr`avjani od trinaeset zemji.

Na primer, direktorot na fotografija, monta`erot i scenografot se Britanci, kostimografkata e Amerikanka, ton-majstorot i smetkovoditelot se Germanci, fotografot na ekipata i koordinatorot na kaskaderite-Italijanci, re`iserot-Makedonec, glavnite akteri od Avstralija, Britanija, Francija, Makedonija i SAD itn.

Filmot nalikuva{e na sredno-golema fabrika. Vo tekot na snimaweto vraboteni bea 440 lu|e. Pokraj toa vo Makedonija bea anga`arani statisti so nad 1000 rabotni denovi.

Samo za scenografija, rekviziti i kostimi vo Makedonija se potro{eni nad polovina milion marki - za izgradba na objekti, kako i za zemawe pod naem. Vo ovoj del za grade`nite raboti ima{e nad 900 rabotni denovi, a ekipata izgradi i tri objekti. Me|u niv e i edna crkva vo [tavica, za koja po snimaweto be{e predvideno da se urne, no na barawe na `itelite podarena mu e na seloto.

Skoro sto iljadi marki se potro{eni za specijalni efekti.

Realizirani se nad 4.900 hotelski no}evawa, za {to se potro{eni nad 300 iljadi marki vo hotelite vo [tip, Vinica, Prilep, Bitola i Skopje, a okolu 40 iljadi marki se poto{eni za iznajmuvawe stanovi.

Potro{eni se i okolu 150 denovi na avtoprevoz i transport, pri {to se iznajmuvani lokalni vozila.

So faktot deka direktno se realizirani nad tri milioni marki vo zemjata, "Pra{ina" lani be{e me|u najgolemite stranski investici vo Makedonija voop{to. Vo kulturata pak, toa e ubedlivo najgolemata stranska investicija na decenijata.

Pokraj finansiskiot efekt, snimaweto na "Pra{ina" ima{e ogromno zna~ewe i za imixot na Makedonija vo svetot. Snimaweto predizvika golemo interesirawe vo svetskata javnost i ja vrati Makedonija na naslovnite stranici.

Golem broj novinari od stanstvo go posetija snimaweto na makedonskite lokacii i objavija golemi reporta`i i intervjua so re`iserot Man~evski i yvezdite.

Me|u niv se nao|aa i novinarite od ugledniot amerikanski dnevnik "Wujork Tajms", od italijanskite "La Republika", "L'Unita", "Koriere de la Sera" i "^ak", od francuskite "Studio i Premier" i od Avstraliskata televizija.

Ova e prv pat po kosovskata vojna i begalcite Makedonija povtorno da se najde vo fokusot na svetskite mediumi, no ovoj pat kako pozitiven primer.

"Pra{ina", film za edna Makedonka vo Wujork stara kolku vekot, i za bratoubistvenata vojna me|u dvajca bra}a {to se vqubuvaat vo ista devojka, be{e pretstaven na minatogodi{niot Kanski festival vo prisustvo na re`iserot Man~evski i yvezdata Xozef Fajns.

Snimaweto na filmot po~na vo Wujork, prodol`i vo Makedonija i zavr{i vo Germanija. Postprodukcijata se odviva vo London i treba da zavr{i na prolet, a premierata se o~ekuva na esen.