SO HRISTIJANSKO BRATOQUBIE PROTIV NEDORAZBIRAWATA

Porakata na qubovta, ~istotata na du{ata, mirot i dobrata volja, koja bila i nebesna poraka na angelite pri Hristovoto ra|awe vo Vitleem e ne{to {to ~ovekot mo`e da go ispolni, samo ako saka.

Na site pravoslavni Makedonci, vo tatkovinata i raseleni {irum svetot, molitveno im posakuvame mir, radost, qubov, me|usebna po~it i razbirawe, kako i blagosostojba vo nivnite semejstva. Bo`jiot blagoslov i Negovata milost neka dadat novi mo`nosti za vistinsko razbirawe me|u lu|eto, napredok i uspeh vo sekoe dobro. Neka e blagosloveno i plodorodno i Novoto Leto Gospodovo. Mir Bo`ji i blagoslov! Hristos se rodi!

G.G. STEFAN: Ovaa generacija, site nie imame golema ~est da `iveeme vo vremeto na odbele`uvawata na jubilejot na hristijanstvoto i preminot vo tretiot milenium. Ovoj golem jubilej go odbele`a siot hristijanski svet i osobeno svetoto pravoslavie, ~ij del e i na{ata sveta Makedonska pravoslavna crkva. Vo znak na ovie jubilejni odbele`uvawa, Svetiot arhijerejski sinod na na{ata Crkva odlu~i vo tekot na celata 2000-ta godina, sve{tenoslu`itelite da go naglasuvaat jubilejnoto odbele`uvawe, a vo site eparhii bea odr`ani sve~enosti po toj povod, za potoa da se zavr{at, kon krajot na godinata, so edna centralna sve~ena proslava na nivo na celata Makedonska pravoslavna crkva vo Skopje i vo Ohrid, na sedmi i osmi dekemvri, so sve~ena akademija vo Skopje i polagawe kamen-temelnik za vozobnovuvawe na Svetiklimentoviot manastir "Sveti Pantelejmon" na Plao{nik, vo Ohrid. Vo site ovie odbele`uvawa, naglasok dadovme na konkretni delotvorni belezi, osvetuvawa na pove}e novoizgradeni crkvi i manastiri vo Makedonija i vo dijasporata, izdavawe na zna~ajni bogooslu`beni i religiozni izdanija, kako i dva nau~ni simpoziuma vo Strumica i vo Ohrid.

Sepak, kruna na ovie na{i jubilejni odbele`uvawa be{e osvetuvaweto i postavuvaweto kamen-temelnik za vozobnovuvawe na Svetiklimentoviot manastir "Sveti Pantelejmon" na Plao{nik, vo Ohrid. O~ekuvame godinava istiot da bide izveden i osveten.

G.G. STEFAN: Razgovorite me|u Srpskata i Makedonskata pravoslavna crkva vo tekot na izminatava godina bea intenzivirani, za {to be{e informirana i javnosta. Komisiite od dvete crkvi razgovaraa tripati i postignati se odredeni is~ekoruvawa kon razre{uvawe na pra{aweto, no razgovorite prodol`uvaaat i ponatamu.

Vo pravoslavieto avtokefalnosta na pomesnite crkvi e vrskata so Vselenskata patrijar{ija. Edinstvoto vo pravoslavieto e vo sobornosta na Hristovata crkva, ~ija glava e na{iot Spasitel Gospod Isus Hristos, a avtokefalnite crkvi go so~inuvaat toa edinstvo. Pritoa, se razbira, mora da ima i prvenstvo vo ~est. So takvo dostoinstvo vo pravoslavieto e Carigradskiot patrijarh. Toa treba da go po~ituvame site pomesni poglavari i vo duhot na edinstvoto da mu ja oddademe dol`nata po~it, a toj so qubovta Hristova site da n# saka podednakvo i da gleda kako na svoi sobra}a i somolitvenici. Toj treba da bide nositel na duhot na edinstvoto vo pravoslavieto i vo nego takov gledame i takvo odnesuvawe o~ekuvame. Prvenstvoto vo ~est i dostoinstvo, koe iskreno mu go oddavame, zna~i i obvrska negova kon nas drugite. Zatoa }e re~eme deka "najstariot" i prviot me|u ednakvite, mo`e da bide zna~aen faktor za razre{uvawe na odredeni pra{awa. Negovata uloga i za dobivaweto na avtokefalnosta e osobeno za cenewe. Ova ne zna~i deka gi potcenuvame me|usebnite sre}avawa i razgovori so komisiite na Srpskata i Makedonskata pravoslavna crkva, tuku deka sekoga{ ima mesto i za drug vistinski prijatel i dobromislitel koj }e saka da se vlo`i sebesi za premostuvawe na slu~ajot. A toa, koga go o~ekuvame priznavaweto na avtokefalnosta, ja poka`uva samo na{ata dolgotrpelivost. Inaku, vremeto e ispolneto i sigurno deka naskoro i }e se slu~i.

Komisijata od Svetiot arhijerejski sinod na Makedonskata pravoslavna crkva za razgovori so Srpskata pravoslavna crkva i so drugite pomesni crkvi, nekolkupati dosega se sretna so Negovata Sesvetost Vselenskiot Patrijarh g.g. Vartolomej. Pritoa razgovarano e za statusot na Makedonskata pravoslavna crkva vo pravoslavnata ekumena i za odnosot na drugite pomesni crkvi kon na{ata sveta Crkva. Dadeni se novi sugestii za nadminuvawe na postojniot problem i nie prezemame konkretni aktivnosti za razre{uvawe na ova pra{awe. O~ekuvame deka godinava }e ostvarime u{te nekolku zna~ajni sredbi so Vselenskata patrijar{ija i so drugite pomesni pravoslavni crkvi i seto toa }e vrodi so plod, najnapred na na{a radost, a i na radost na celoto sveto pravoslavie.

G.G. STEFAN: Prv arhijerej na Avstraliskata eparhija be{e Negovoto Visokopreosve{tenstvo mitropolitot g. Kiril i toa koga Avstraliskata eparhija bila zaedno so Amerikansko-kanadskata makedonska pravoslavna eparhija. So nejzinoto odvojuvawe za posebna eparhija vo Makedonskata pravoslavna crkva, nejzin arhijerej stana Negovoto Visokopreosve{tenstvo mitropolitot Timotej i so nea rakovode{e skoro dve decenii. Vo prvite periodi postoe{e elan za rabota, se sobra makedonskiot narod vo crkvite i se razvi zna~ajna crkovno-kulturna i prosvetna aktivnost vo dale~na Avstralija. Se mno`ea crkvite i manastirite, se sobira{e makedonskiot narod pod kriloto na svojata majka i voditelka - svetata Makedonska pravoslavna crkva. Pri krajot na mandatot na mitropolitot g. Timotej se slu~ija izvesni nemiri, koi zedoa po{iroki razmeri. Toga{, izvesen period so eparhijata rakovode{e Svetiot arhijerejski sinod, za potoa da go nazna~i sega{niot mitropolit g. Petar za eparhiski arhijerej. Nemu mu bea vozlo`eni od Sinodot izvesni aktivnosti koi treba{e za eden kratok period da gi zavr{i, iako tie samite po svojata priroda baraa pove}e vreme. Toj, pak, bidej}i e izrazito energi~en i so `elba da postigne pove}e, se zafati so zna~ajni aktivnosti.

No, kako {to znaete, sega tamu se naru{eni nekoi odnosi i sozdadeni se neprijatnosti i nedorazbirawa. Vo najnovo vreme, pred s# so Bo`ja pomo{ i so poddr{ka od Svetiot arhijerejski sinod, sostojbite se na pat da se razre{at i od dnoto na na{ata du{a posakuvame ova {to poskoro da se slu~i. A veruvame deka toa ne{to go posakuvaat site verni ~eda na Makedonskata pravoslavna crkva i vo tatkovinata i me|u iselenite Makedonci.

G.G. STEFAN: So novite demokratski procesi koi zapo~naa vo poslednata decenija od minatiot vek i milenium za`ivea i verskiot `ivot vo Republika Albanija. Nie, kako vistinska Majka Crkva, u{te vedna{ na svoite duhovni ~eda od Mala Prespa i drugite delovi vo Albanija, naseleni so makedonski pravoslavni vernici, povedovme gri`a za nivniot duhoven razvoj. Tamu duhovniot `ivot be{e potpolno izumren. Crkvite i manastirite bea raspadnati, a na{incite bea bez svoi duhovni pastiri i sve{tenoslu`iteli. Preku osobenoto zalagawe na Negovoto Visokopreosve{tenstvo mitropolitot g. Petar, Makedonskata pravoslavna crkva go organizira{e renoviraweto na pove}e crkvi vo makedonskite sela vo Mala Prespa. Rakopolo`eni bea i nekolku sve{tenici od arhijerejskite race na mitropolitite Petar i Timotej, a bea prifateni i desetina u~enici vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija, koi se podgotvuvaat za sve{teni~ki ~in, za vra}awe kaj svojot narod - da sve{tenoslu`at na maj~iniot makedonski jazik i na svojata pradedovska pravoslavna vera i Makedonska crkva. Nekoi od niv sega se i studenti na na{iot Pravoslaven bogoslovski fakultet vo Skopje, a nekoi se ve}e na pastirska dejnost me|u svojot narod.

So eparhiskiot arhijerej od Albanskata pravoslavna crkva, koj gi opfa}a ovie makedonski sela vo Mala Prespa, Golo Brdo i Pustec, e dogovoreno nie da go podgotvuvame sve{teni~kiot kadar za tie delovi vo na{ite bogoslovski obrazovni institucii vo Makedonija, bidej}i toj treba da bogoslu`i na svojot narod na makedonski jazik i da gi rakopolagame i da gi ispra}ame sve{tenoslu`itelite me|u ovie pravoslavni Makedonci vo Albanija, a tie kanonski da pripa|aat pod jurisdikcija na tamo{niot eparhiski arhijerej. Toj, pak, ne smee da im zabranuva da sve{tenoslu`at, da propovedaat na maj~iniot makedonski jazik. Dobro e i toa {to vakviot sve{teni~ki kadar, kaj nas obrazovan i podgotven, pa i od na{i arhijerei na MPC rakopolo`en, e prifaten od episkopatot vo druga pravoslavna crkva za sve{tenodejstvuvawe.

Makedonskite pravoslavni hristijani od Belomorieto denes se pod jurisdikcija na Gr~kata pravoslavna crkva. I tamu svesta na na{iot narod e razbudena i tie znaat koi se i {to se. Vo za~uvuvawe na toj duh pomagaat nekolku makedonski organizacii i zna~ajni li~nosti od Belomorieto, kako i mnogu na{inci od prekuokeanskite zemji iseleni od tie prostori, koi aktivno u~estvuvaat vo `ivotot na na{ata sveta Crkva vo dijasporata. Na{ite odnosi so Gr~kata pravoslavna crkva se podobruvaat i toa ni ovozmo`uva da kontaktirame i da razgovarame za pove}e zaedni~ki pra{awa, me|u koi i za ova.

Vo pirinskiot del od Makedonija, koj denes se nao|a vo Republika Bugarija, pravoslavnite Makedonci ne se crkovno organizirani vo posebni makedonski crkovni op{tini, tuku pod celosna jurisdikcija na Bugarskata pravoslavna crkva, kako {to e toa i vo Belomorieto. No, treba da go istakneme i faktot deka nekolkumina na{i Pirinci studiraa na Bogoslovskiot fakultet vo Skopje.

So priznavaweto na Makedonskata pravoslavna crkva od drugite pomesni pravoslavni crkvi, }e se razgleduvaat i ovie zna~ajni pra{awa i za niv }e se iznao|aat vistinski re{enija, vo duhot na hristijanskata qubov i bratoqubie.

G.G. STEFAN: Makedonskata pravoslavna crkva ima deset eparhii i toa zna~i deka treba da ima i tolku eparhiski arhijerei. Zasega ostanuvaat nepopolneti so svoi eparhiski arhijerei samo dve eparhii so koi administriraat arhijerei so drugi eparhiski tituli: Prespansko - pelagoniskata i Amerikansko - kanadskata makedonska pravoslavna eparhija. Spored toa, o~igledna e potrebata za u{te najmalku dvajca eparhiski arhijerei vo Makedonskata pravoslavna crkva i vikaren episkop na Arhiepiskopot, kako {to predviduva Ustavot na Makedonskata pravoslavna crkva. Toga{ ve}e }e imame ist broj na episkopi i eparhii vo Makedonskata pravoslavna crkva i }e mo`eme da imame eparhiski arhijerei so postojan prestoj i vo prekuokeanskite makedonski eparhii. Vakva e na{ata zamisla, a tie se i potrebite koi sakame da gi ostvaruvame, vr{ej}i ja doverenata ni dol`nost. No, za izbor na novi episkopi odlu~uva Svetiot arhijerejski sinod.