Ro`destvo Hristovo, Sobor na Presveta Bogorodica i bo`jite ugodnici "SLAVA NA BOGA VO VISINITE" Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA
V o svetot e prisutno slovoto Bo`jo preku koe dojdovme do vistinata i trgnavme po patot na @ivotot. Evangelskite tekstovi svedo~at za ve~nata i neizmerna Bo`ja qubov i objavuvawe za spasenie na svetot, za ra|aweto na Spasitelot na svetot od Deva Marija, {to e vsu{nost osnovata i su{tinata na celokupniot ~ove~ki `ivot. Se ispolnilo ka`anoto od Gospoda preku prorok Isaija: "I ete, devica }e za~ne vo utrobata svoja, i }e rodi Sin, i }e go nare~at Emanuel - {to zna~i: so nas e Bog!" (Sv. ev. po Matej).I navistina, vo Vitleem Judejski, za vreme na carot Irod, Presveta Deva Marija "go rodi svojot Sin prvenec, go povi i go polo`i vo jasli..." (Sv. ev. po Luka). Go rodila bezbolno i ostanala ve~na Deva. Angelot ispraten od Boga gi izvestil pastirite deka vo gradot David se rodil Spasitelot Gospod Hristos. Pridru`en od drugite angeli zapeale: "Slava na Boga vo visinite, a na zemjata mir, i me|u lu|eto dobra volja". SONCE NA PRAVDATA Gospod Isus Hristos se rodil pred 2001 godina, na 25.12/7.1. nulta godina i so nas e ottoga{. I qubovta Bo`ja i svetlosta na Ro`destvoto so koe go osvetli celiot svet ostanuva postojano so site lu|e, a so nea i hristijanskata nade` i vera. "Ra|aweto tvoe, Hriste Bo`e na{ go ozari svetot so svetlina na znaeweto, ... sonce na pravdata... istok na visinite, Gospodi Slava ti" (tropar). Na Bo`ik, na denot na ra|aweto na Bogomladenecot, {to e den na radosta na ~ove{tvoto, se pee kondakot: "Deva denes Go ra|a Onoj {to postoel od sekoga{ i zemjata na Nedostapniot pe{tera Mu prinesuva. Angelite so pastirite Go proslavuvaat, a mudrecite so zvezdata patuvaat; za{to zaradi nas se rodi Dete mlado, Preve~niot Bog". Na osmi januari po noviot kalendar, vtoriot den Bo`ik Crkvata & oddava slava, ~est i blagodarnost na Presveta Bogorodica, koja go rodi Gospod Isus Hristos, praznuvaj}i go denot Sobor na Presveta Bogorodica, koga vsu{nost sve~eno i soborno se slu`i vo nejzina slava. Istiot den se praznuva begstvoto na Majka Bo`ja so mladenecot i Josif vo Egipet, koga po naredba na carot Irod, za da bide poguben Hristos, bile ubieni 14.000 vitleemski deca ma~enici, koi se proslavuvaat na 11 januari. PRVOMA^ENIKOT STEFAN Na tretiot den Bo`i} se proslavuva Svetiot Prvoma~enik arhi|akon Stefan, mladiot, ubav, hrabar i premudar svetitel, prv me|u hristijanskite ma~enici. Bil |akon vo Erusalimskata crkva. Vr{i ~udesa me|u lu|eto. So svojata premudra propoved za Hristovata nauka gi pobedil rabinite. Javno izjavil deka Mesijata, Gospod Isus Hristos, e ubien od zavist. Ubijcite na Hrista gi narekol izdajnici i krvnici. Svetoto pismo svedo~i za negovata premudrost i smelo objavuvawe na Boga. Evreite go kamenuvale nadvor od Erusalim kaj Stefanovata porta. Negovoto telo go pogrebal na svojot imot evrejskiot knez, tajniot hristijanin Gamalil. Vizantiskata carica Evdokija na mestoto kade {to Svetitelot ja izlil svojata ~esna krv mu podignala crkva. Na denot Ro`destvo Hristovo, po naredba na carot Maksimijan, vo 302 g. se izgoreni vo crkva 20.000 nikodimskite ma~enici, koi se proslavuvaat na 10 januari. Slava im. S# {to e spomnato pogore e svedo{tvo za dlabokiot vistinski koren i vrednostite na na{ata sveta hristijanska vera. |
|