SAMOUNI[TUVAWE I RASTURAWE

Svedoci sme deka od tie iskreni `elbi ne se obvistini ni{to, tuku naprotiv novite sili koi bea veteni za da se postigne edinstvo, se upotrebija za samouni{tuvawe i rasturawe na makedonskata zaednica s# so cel samo da se poka`e koj od koj e posposoben i podobar Makedonec.

Vo toj kontekst spa|aat neodamne{nite patuvawa na crkovnite delegacii vo Republika Makedonija so cel da se doka`e vistinata pred makedonskata javnost i pred SAS koj e vo pravo vo me|usebnoto uni{tuvawe i doka`uvawe na (ne)pravdata. [to se postigna od seto toa? Koj dobi, a koj izgubi? Se ~ini deka izgubi Makedonskata zaednica i makedonskiot narod, zatoa {to za taa cel bea potro{eni okolu 100.000 dolari. Na ovoj iznos od pari ako gi dodademe i okolu 1.000.000 dolari koi se potro{eni vo sudskite sporovi {to se vodea za crkvata "Sv. Nikola" od Preston, potoa 100.000 dolari za sudot so crkvata vo Adelajd, dosega se potro{eni nad 200.000 dolari za sudski tro{oci za crkvata "Sv. Petka" od Sidnej, okolu 70.000 dolari za crkvata "Sv. Georgi" vo Melburn, a zgora na toa koga istata be{e zapalena se napravi {teta nad 600.000 dolari, }e vidime deka od na{ite race za mig snema iznos od nad 2.000.000 dolari.

Starite velat: Parite lesno se vadat, a te{ko se ~uvaat. Se poka`a toa za to~no, za{to se potro{ija nad 2.000.000 dolari so koi mo`e{e da se izgradat ne samo crkvi, tuku i sportski kompleksi kade bilo vo Melburn. Isto taka, mo`eme da se prisetime na o~ajni~kite napori i povici na Sovetot na Makedonskata zaednica za M.V. koga bara{e od Makedonskata zaednica pari da se tu`i premierot na Viktorija, Xef Kenet, koj go preimenuva makedonskiot jazik vo slavomakedonski. Site lideri ostanaa gluvi na povikot na Sovetot kako i po{irokata makedonska zaednica. Toga{ site se pla{evme i se tresevme da se odi na sud so Xef Kenet za da ne se potro{at mnogu pari. Se vele{e: "Od dr`avna ~e{ma voda ne se pie". Se pomirivme so sudbinata i pomo{ta {to ja bara{e Sovetot, mu ja otka`avme i mu go svrtivme grbot. Samo Makedonskoto u~itelsko zdru`enie ostana dostojno na cvrsti noze i po nekolkugodi{na borba i sudovi go dobi sporot so Vladata na Viktorija. Edinstvena organizacija koja ja odbrani makedonskata ~est i postoewe. Bravo za celokupniot tim na u~itelite koi vlo`ija ogromen trud i nivniot primer neka se po~ituva i nagraduva nasekade i sekoga{.

Me|utoa, ostanuva golema rana {to nikoj dosega nema prezemeno nikakvi merki za na{eto prekrstuvawe od Makedonci vo Slavomakedonci. Od 1994 godina vo Avstralija se vodime vo instituciite kako Slavomakedonci, a za toa nema sila da se motivirame i da si go vratime na{eto vekovno ime.

Ako se povika sostanok za smenuvawe na Upravi od na{ata Zaednica toga{ na sostanok }e n# ima so stotici, no ako stanuva zbor za nadvore{na borba, na primer sostanok za jazikot, sostanok za preimenuvaweto, sostanok za otvorawe na ambasada ili pak sostanok za borba protiv nadvore{niot neprijatel, toga{ salite }e bidat prazni i odnapred znaeme da se predademe i da se pomirime so sudbinata po cena da nemame ambasada, da nemame makedonski jazik, pa i po cena da bideme prekrsteni vo Slavomakedonci.

Ne sme nau~eni nie Makedoncite da imame edno ne{to koe e zaedni~ko. Nie sme nau~eni da imame Vardar, Pirin, Egej, da imame Mala Prespa. Nie sme nau~eni da imame mnogu. Koga ima{ mnogu, toga{ si bogat. Imame mnogu selski dru{tva, pove}e kulturno-umetni~ki dru{tva, penzionerski grupi, fudbalski ekipi, nekolku teatarski grupi, makedonski radio i TV-stanici, Folk festivali kolku saka{, `enski sekcii na sekoj ~ekor. Samo na hartija imame dva makedonski soveti, eden SMK, imame politi~ki partii. Imame dve Eparhii, dva manastiri i da ne nabrojuvam nasekade imame najmalce po dve od site vidovi. Crkvi sega imame na sekoj }o{. Vo Melburn niv gi ima 8 na broj i navistina treba da se raduvame, imame mnogu. A vsu{nost nemame ni{to, nitu eden skr{en dolar. Se ~udime od kade tolku pari albanskoto lobi vo Amerika, koe duri & kupi na prvata dama na SAD, senatorkata Hilari Klinton, ku}a vo vrednost od dva miliona dolari. Se ~udime kolku se jaki Grcite, Evreite, Hrvatite, kolku se jaki nivnite lobi grupi.

Da se nadevame deka ovaa godina }e bide pouspe{na i poberi}etna, ne samo za na{ite familii, tuku i za na{ata Makedonska zaednica. Site se se}avame na pre~ekot na lanskata godina koga so {iroko otvoreni usti si ~estitavme i si vetuvavme mnogu uspe{na da ni bide istata, so sloga i razbirawe. Site znaeme {to pora~avme i {to vetivme, no isto taka site znaeme kolku gi ispolnivme na{ite vetuvawa i na{ite ~estitki. Vetuvawata i ~estitkite ostanaa prazni i neispolneti, a }e se se}avame so godini na neslogata, navredite i razdelbite koi, ete, sekoga{ ostanuvaat vo se}avawe kaj makedonskiot narod.

Znaeme deka ubavite i srde~no izgovoreni ~estitki na pre~ekot na lanskata Nova godina se rasprsnaa kako meur od sapunica i isparija nekade vo vozduhot, ostavaj}i go makedonskiot narod da se bori samiot protiv sebe, prodol`uvaj}i ja na{ata vekovna tradicija na samouni{tuvawe.

Znaeme deka site imaat pravo javno da razmisluvaat za dobroto na Makedonskata zaednica, no znaeme isto taka deka ne mo`at vo delo da se sprovedat site idei, predlozi i zamisli na site onie {to javno razmisluvaat.

Deka ne gi ispolnivme na{ite vetuvawa i `elbi od lanskata Nova godina zboruva faktot {to vo Makedonskata zaednica vo Melburn postojat pove}e od 150 organizacii. Tie 150 organizacii imaat 150 pretsedateli i u{te tolku zamenici-pretsedateli. Potoa imame 150 sekretari i 150 zamenici-sekretari kako i 150 blagajnici i u{te tolku zamenici. Neli e ova rekord {to treba da se zabele`i duri i vo Ginisovata kniga na rekordite. Koga imame tolku mnogu pretsedateli, zo{to ni e pretsedatel na Makedonskata zaednica za Viktorija ili pak Makedonskata zaednica za Avstralija?! Zatoa denes fakt e deka nemame makedonsko telo koe mo`e da ja pretstavuva Makedonskata zaednica vo celina.

Potoa doa|aat sredbi na povisoko nivo kako na primer so ministerot na Avstralija Dauner. Tamu ne mo`e da odi najvisokoto makedonsko telo na Makedoncite vo Avstralija zatoa {to ne postoi, tuku komu }e mu tekne. A kakov }e bide rezultatot, toa ne e mnogu va`no. Va`no e deka tamu otpatuvaa najgolemite sinovi, patrioti, na majkata Makedonija. Vetuvaa deka ma{ki }e ja branat Makedonija i nejzinata ~est i deka nema da bidat predavnici kako prethodnite delegati koi ja zastapuvaa Makedonskata zaednica. [to se postigna? Ni{to. Kako vo onaa na{ata pogovorka "Se trese{e gorata, se rodi glu{ec".

Sekoga{ se kritikuva{e, se napa|a{e deka ovoj treba da se smeni, ovoj da se izbrka, ili pak tretiot e ko~nica vo idninata na Zaednicata. ]e prestaneme li edna{ zasekoga{ da ne si gi vadime o~ite me|u sebe ili pak }e prodol`ime po ona staroto? Za da bide nekoj dobar aktivist ili pak voda~, }e mora prethodno na nekogo koj rabotel vo makedonskata zaednica so godini, da mu go ocrni liceto i da go napravi predavnik so poznatite etiketi "Jugosloven", grkoman, predavnik, aramija, la`go itn.

No, za `al, nemame ni edna najvisoka organizacija, nitu vo Viktorija nitu vo Avstralija. Nemame ni eden Makedonec nitu vo lokalnite op{tini vo Avstralija, nitu vo dr`avnite, a da ne zboruvame za Federalniot Parlament.

Smetam deka borbata na Makedoncite treba da izleze nadvor od Makedonskata zaednica i da se prefrli na povisoko nivo, vo ramkite na Avstralija. Da se borime da imame na{i pretstavnici vo lokalnite, dr`avnite i federalnite sedi{ta. Da imame na{i pretstavnici vo univerzitetite vo Avstralija, vo nau~nite krugovi na zemjata. Da se borime da imame pretstavnici vo mediumite, vo medicinata i na site drugi vitalni poliwa kade {to }e se izdigne imeto i dignitetot makedonski. Da se prestane edna{ zasekoga{ so samouni{tuvawe, delewe, navreduvawe i pcovki. Na{ite znaewa i sili ne treba da se omalova`uvaat i potcenuvaat i da se naso~uvaat kon Makedonecot za samodoka`uvawe. Vreme e da se doka`uvame nadvor od na{ata zaednica. Nie se znaeme koi sme i kolku vredime.

Neka ni e sre}na Novata 2001 godina i da ni donese edinstvo vo Makedonskata zaednica, ama vistinsko, ne kako ona lani koga site velevme deka noviot milenium i 2000 godina }e bide godina na uspehot na Makedoncite, ne samo vo Avstralija, tuku i nasekade vo svetot.