POLITIKA
ZABORAVENI: Borislav Gradi{ki, suden za Makedonija
DOSIEJA PREPOLNI SO IZMISLICI
Pi{uva: @aklina MITEVSKA
- Vo dosieto nema nikakva objektivnost, duri vo istoto preovladuvaat lagi i konstrukcii so naveduvawe na izmisleni li~nosti koi{to voop{to vo `ivotot ne sum gi videl. Seto toa e praveno so tendencija da bideme nakleveteni i okvalifikuvani kako neprijateli na taa vlast, s# so cel tie izmislici da poslu`at kako fundament za progon i sudewe
- Fakt e deka nie sme bile protivnici i na srpskiot i na bugarskiot okupator i na jugoslovenskoto re{avawe na makedonskoto nacionalno pra{awe. Vremeto i istorijata go potvrdija testot na makedonskata nacionalna kauza na koja nie bez rezerva & pripa|avme. Se zalagam da se krene eden zaedni~ki spomenik na padnatite za makedonskata nacionalna kauza, kako spomenik na makedonskiot nepokor, zatoa {to na mnogumina od ovaa provinencija i do denes ne im se znae grobot
G
Bevme zatvoreni i sudeni za idejata na Goce Del~ev. Organizacijata gi ima{e site postulati koi gi zastapuva{e Goce Del~ev i kako takvi ostanavme do posleden den. Bev zatvoren vo maj vo 1945 godina, osuden na dvaeset godini, a odrobuvav dvanaeset. Vo istragata bevme nemilosrdno maltretirani i podobro e ~ovek da ne se potsetuva na taa tortura. Za seto vreme na izdr`uvawe na kaznata, bevme pod postojan policiski nadzor i ~esto kaznuvani zaradi svojata nepokornost. Naj~esto bevme pod izolacija, gladni, `edni, tepani i izlo`eni na vremenski nepriliki. Toa be{e eden pekol, vo koj ne be{e mo`no da se zamisli ~ovek da ne bide kaznet. Kaznet e prvo za toa {to go raboti i pri sekoe odewe na rabota, nekoj mora{e da bide maltretiran. I taka malaksan, toj den da ostane da ne odi na rabota. Karakteristi~no be{e {to vo eden period bevme pod selektivna izolacija nare~ena "[tab na reakcijata" vo koja ja delevme zatvoreni~kata sudbina so razni balisti~ki i bugarski sorabotnici na okupatorot. Duri i vo takva grozomorna sostojba nao|avme satisfakcija so gornite provinencii da vodime otvorena borba zastapuvaj}i gi idealite na centralisti~kata VMRO, za nezavisna slobodna obedineta makedonska dr`ava, dr`ava na makedonskiot narod, na narod so izdiferencirana makedonska nacionalna svest. Vo toj nacionalen i romanti~arski zanes nie VMRO-vcite formiravme duri i ilegalna "Vlada" na koja{to od na{ite simpatizeri bev "promoviran" kako pretsedatel. Ovaa provokacija od strana na UDBA be{e motiv pove}e za u{te po`estoka tortura i progon na nepokornite zatvorenici. Vo ovoj slu~aj se potsetuvam deka eden od na{ite soidejnici, skopskiot gimnazist od Kavadarci, Gligor ^ulev e frlen od ~etvrtiot kat na noviot idrizovski zatvor, a vo negovata kelija na yidot mo`e{e da se pro~ita so krv ispi{aniot povik: "Makedonijo za tebe umiram", se potsetuva g, Gradi{ki za zatvorskite denovi.
"BUNT"
Za nastanot na "Bunt" g, Gradi{ki se potsetuva:
Vo damne{nata 1936 godina se sretnavme so Trajko Popov na verskiot praznik vo seloto Matka, otkoga datira i na{eto nerazdelno drugarstvo s# do negovata smrt, odnosno strelawe na 19 avgust 1946 godina. Makedonskoto nacionalno dvi`ewe "Bunt", neformalno go formiravme vo maj 1938 godina, koe fakti~ki pretstavuva{e eden nacionalno-propaganden aktiv koj{to ja {ire{e idejata za makedonskata dr`ava i makedonskata nacionalna samobitnost. Deluvaweto isto taka be{e neformalio, no glavno se sostoe{e vo mini-sostanoci, kako i ~esto koristewe na selskite i familijarnite praznici, kade so doverlivite lu|e se odgleduva{e idejata za Makedonija. Ponekoga{ na tie sostanoci, osven politi~ki temi, se razgleduvaa i literaturni od Gorki, [andor Petefi, poezijata na Venko Markovski. Me|u nas ima{e ponekoj Tur~in, Vlaf, makedonski musliman. Za vreme na na{eto deluvawe i za vreme na srpskata okupacija na Makedonija odr`uvavme pove}e sostanoci i so Makedonci od "levata" proviniencija" kako na primer so Cvetan Dimov, Boro ^u{kar, Orce Nikolov, so Van~o Prke, so pove}e drugari od Kumanovo, Veles i [tip. Vo [tip, vo pe~atnicata na evreinot Todoriko otpe~ativnme eden ideen letok so pomo{ta na soidejnikot Risto Kavrakov, koj rabote{e vo nea. I denes ne mo`am da se pomiram so faktot deka nie ne treba da se borime za edno duhovno i nacionalno zbli`uvawe na okupiranite delovi od Makedonija vo Grcija, Bugarija i Albanija, taka razmisluva g. Gradi{ki.
SUDSKI DOSIEJA
Gospodinot Gradi{ki go otvoril svoeto dosie i se zgrozil od ona go {to videl vo nego. Se zgrozuva od neinteligencijata na lu|eto {to go vodele dosieto. Za dosieto, g Gradi{ki veli:
Vo dosieto nema nikakva objektivnost, duri vo istoto preovladuvaat lagi i konstrukcii so naveduvawe na izmisleni li~nosti koi{to voop{to vo `ivotot ne sum gi videl. Seto toa e praveno so tendencija da bideme nakleveteni i okvalifikuvani kako neprijateli na taa vlast, s# so cel tie izmislici da poslu`at kako fundament za progon i sudewe. Za ilustracija vo svoeto dosie sretnav i nekolku imiwa na moi najbliski prijateli i soidejnici, pretstaveni kako kodo{i. Za toa i dilemata na vistinitosta vo dosiejata i somne`ot deka vo istite imaat buri~kano najrazli~ni lu|e, so tendencija na dnevnopoliti~ki karakter. Posebno se zalagam za otvorawe na sudsko-policiskite dosieja na sudenite lica za makedonskata samobitnost. Za da se vidi konstrukcijata i monta`ata na monstruoznite sudski procesi kako motiv za izrekuvawe na smrtonosni kazni od re`imot na jugomakedonskite komunisti.
Vo ovaa smisla bi odbil sekakva rehabilitacija, zatoa {to na{ata makedonisti~ka ideja denes e istoriska realnost i nema zo{to i od kogo da barame rehabilitacija, a u{te pomalku milost. Fakt e deka nie sme bile protivnici i na srpskiot i na bugarskiot okupator i na jugoslovenskoto re{avawe na makedonskoto nacionalno pra{awe. Vremeto i istorijata go potvrdija testot na makedonskata nacionalna kauza na koja nie bez rezerva & pripa|avme. Se zalagam da se krene eden zaedni~ki spomenik na Padnatite za makedonskata nacionalna kauza, kako spomenik na makedonskiot nepokor, zatoa {to na mnogumina od ovaa provinencija i do denes ne im se znae grobot.
Na pra{aweto dali g. Gradi{ki se sretnuva so svoite progonuva~i, sudii ili obviniteli, }e re~e:
Sakam na ovaa tema poop{irno i argumentirano da porazgovaram so lu|eto ~ii `rtvi bevme izminatiot period, no pove}eto od niv odbegnuvaat soo~uvawe, a dokolku incidentno sum imal kontakti so pretstavnici od ovaa provinencija mo`am da konstatiram deka istite stojat na svoite projugoslovenski pozicii, obiduvaj}i se so gnasni imputacii s# u{te deka sme trabanti na vrhovisti~kata antimakedonska van~omihajlovisti~ka kauza. I ovoj pat, kako i bezbroj pati dosega, so indignacija otfrlame s# {to ne e vo duhot na avtohtonata makedonska nacionalna opcija, za koja kako `rtva sum podnel dvanaeset godini robuvawe vo jugoslovenskite kazamati, a so toa i skoro celiot moj `ivot be{e vo senkata na policiskiot progon.
IDEITE NA VAN^O MIHAJLOV
Za dene{nata "klima" na van~omihajlovizmot vo Republika Makedonija g. Gradi{ki e kategori~en.
Samoto ime na na{eto makedonsko nacionalno dvi`ewe "Bunt" nedvosmisleno zboruva za makedonskata nacionalna opcija. I pokraj toa {to makedonskata vladeja~ka garnitura za vreme na vladeweto na titoizmot, sakaj}i da ja kompromitira idejata na makedonskata VMRO i idealite na Goce Del~ev za samostojna makedonska dr`ava, nie kategori~ki opstojuvame na iznesenata opcija. Vo ovoj kontekst sme imale pove}e kontakti so razni emisari na van~ovizmot so koi sme gi sprotivstavuvale svoite stavovi i sekoga{ sme se razdeluvale kako so neprijateli na makedonskata nacionalna kauza. Ni{to ne me iznenaduva dene{nata lakrdija "Radko" zatoa {to mnogu porano sme ja osoznale antimakedonskata kauza za koja{to se zalagala VMRO na Van~o Mihajlov, kako i nivnata filijala MPO od Amerika. Za ilustracija, pred nekolku godini vo Skopje se sretnavme so nekoga{niot idrizovski zatvorenik Aleksa Stojmenov, koj vo toa vreme nepokoleblivo stoe{e na takanare~eni makedonisti~ki pozicii, a podocna so svoeto emigrirawe vo Belgija kade e na ~elo na MPO-vskiot klon "Todor Aleksandrov". Imenuvaniot Aleksa Stojmenov se otka`a od sopstveniot makedonski ideal prifa}aj}i ja pod priviligirani uslovi idejata na Van~o Mihajlov, tvrdej}i ja nebulozata deka za vreme na povoeniot period od 1945 godina iljadnicite lu|e zatvoreni niz Makedonija se takanare~eni borci za bugar{tinata vo Makedonija. Za svojata zabrazdenost Aleksa Stojmenov vo eden svoj pamflet }e potencira "deka i na negovite soidejnici od idrizovskiot period jugomakedonskata UDBA im go ispila umot, pa od dobri makedonski Bugari napravila srbokomunisti". Na ovoj insert izli{ni se site komentari, bidej}i svedocite se s# u{te `ivi.
GRADI[KI DENES
Denes g. Gradi{ki, iako vo naprednata vozrast, intenzivno se zanimava so intelektualna dejnost vo oblasta na slikarstvoto i poezijata. Vo slikarskata dejnost ima u~estvuvano na nekolku grupni i samostojni izlo`bi. ^len e na Makedonskoto dru{tvo na likovni umetnici i na Dru{tvoto za primeneta umetnost. Ilustrativen e slu~ajot {to edna reprezentativna slika na Gradi{ki sozdadena vo izdrizovskata kazamata i denes go krasi kabinetot na upravitelot na KPD "Idrizovo".
Vo odnos na pozijata na g. Gradi{ki za odbele`uvawe e deka so istata se zanimava intenzivno u{te od gimnaziskite denovi, a vo posledno vreme ima napi{ano i podgotvuva za pe~at soneten venec i eden roman vo stihovi. Inspiracijata na poslednite poeziski tvorbi datiraat od slu~ajot koga vo zatvorot za prvapat e postaven televiziski priemnik i koga vo edna emisija e prika`an kadarot od Parlamentot vo Amerika. Toga{, se se}ava g. Gradi{ki kako od galerijata na Parlamentot se razviorilo zname na koe pi{uvalo: "Sloboda na Portoriko". Vo toj moment vo Parlamentot se slu{nale pukotnici.
Toa me voodu{evi, i se zainteresirav koi se tie {to pukaa. Podocna vo pe~atot pro~itav deka tie koi protestiraa protiv Amerika bea eden ma` i edna `ena. Ma`ot se vika{e Pedro Kampos, a `enata se vika{e Lolita Lebron. Ovoj soneten venec, koj e kompleten so akrostih, posveten e na Lolita Lebron, revolucionerkata. Portoriko i Makedonija, mislam deka imaat mnogu zaedni~ko, go objasnuva g. Gradi{ki motivot za negovata literaturna dejnost.