DOSTOJNO JA DO^EKAVME TETKA KATERINA

Me|utoa, za `al, vo ovoj slu~aj se slu~uvaa nekoi ~udni raboti. Imeno, po vra}aweto vo Blagoevgrad, tetka Katerina po~na da pra}a pisma na razni mesta i da se javuva po makedonskite vesnici so raznorazni gre{ni podatoci. Povodot za ovoj zapis e poslednoto nejzino intervju za "Makedonsko sonce", broj 338 od 15 dekemvri 2000 godina, vo koe taa dava nekoi nelogi~ni informacii za nejziniot prestoj vo Toronto i navodnoto negostoprimstvo od doma}inite. Zo{to tetka Katerina dava vo javnosta vakvi neto~ni informacii, navistina e te{ko da se odgatne. Mo`ebi ima pritisoci od bugarskite vlasti. Mo`ebi takov e nejziniot karakter, ili mo`ebi godinite si go pravat svoeto. Mo`ebi vo ovoj slu~aj ima kombinacija na site pri~ini. No, bez razlika na pri~inite, odgovorni sme da gi razjasnime nejasnotiite.

Vo gorespomnatoto intervju, tetka Katerina veli: "Pretsedatelot na OMO Ilinden, Jordan Kostadinov, me pokani zaedno so pretsedatelot na Republika Makedonija da prisustvuvame na proslavata na rodendenot na Goce Del~ev vo Toronto". Navistina e logi~no ako pokanata e za poseta na gradot Sandanski, taa da dojde od Jordan Kostadinov. Toj tamu `ivee. Me|utoa, ako pokanata e za Toronto, i toa za proslava koja e organizirana od Organizacijata Obedineti Makedonci (OOM), najlogi~no e taa da dojde od Toronto. I taka se slu~i. Kako pretsedatel na Organizacijata, jas ja napi{av pokanata, ja potpi{av i ja isprativ do pokanetite. Edinstvena vrska {to so ovoj nastan ima{e Jordan Kostadinov e toa {to toj ni go dade telefonskiot broj od eden negov prijatel - sosed na Katerina, i blagodarej}i na taa vrska jas se povrzav so nea.

Ponatamu, vo intervjuto tetka Katerina veli: "Tamu tie otidoa vedna{ da se sretnat so pretsedatelot Boris Trajkovski, a mene me ostavija vo crkvata 'Sv. Kliment'". Toj {to ne bil tuka taa ve~er }e si re~e: Kutrata starica, ja ostavile sama vo crkvata. Vistinata e sosema druga. Istata ve~er koga pristigna pretsedatelot Trajkovski, nie go odr`avme na{iot tradicionalen priem za gostite na Gocevata ve~er. Nie se nadevavme deka i pretsedatelot }e prisustvuva na priemot, no poradi bezbednosni pri~ini toa be{e neizvodlivo. Kako doma}in i pretsedatel na OOM, jas bev pokanet da go pre~ekam pretsedatelot Trajkovski vo hotelot kade {to treba{e da otsedne. Vo me|uvreme, tetka Katerina be{e na priemot vo prisustvo na stotina Makedonci.

"...a potoa me ostavija vo stare~kiot dom vo Toronto". Povtorno informacija koja mo`e lesno da go zavede neupateniot. Toa ne be{e obi~en starski dom, tuku makedonski starski dom, vo koj `iveat stari Makedonci, vrsnici na tetka Katerina. I taa, kako i site `iteli na domot, si ima{e svoja garsoniera. Toa be{e najdobroto mesto za nea, mesto kade ima{e mo`nost da se zapoznae so Makedonci od site delovi na Makedonija. Dali tetka Katerina ve}e gi zaboravi tie "prekrasni lu|e", kako {to toga{ taa vele{e za niv? Starite Makedonci s# u{te imaat dobri se}avawe od sredbite so Gocevata vnuka i postojano pra{uvaat za nea. Se razbira, nie ne im ka`uvame {to sega tetka Katerina pi{uva za nivnoto "gostoprimstvo".

Intervjuto ja ima i slednava "bomba{ka" izjava na tetka Katerina: "Me ostavija tamu (se misli na starskiot dom - moja zabele{ka) kade {to edna{ dnevno jadev i toa samo pojadok, nikoj ne se interesira{e za mene... za jadewe velea deka treba prvo da ima za tuka{nite `iteli". Ako makedonskiot starski dom se nao|a srede gladna Afrika, ova mo`e da e verodostojno. Me|utoa, da se re~e vakvo ne{to za dom srede Toronto, e toa nema nikakva logika. Kako prvo, site `iteli na domot dobivaat ru~ek (a ne pojadok) sekoj den. Za pojadok i ve~era site se snao|aat sami. Imaj}i gi predvid godinite na `itelite, toa e mal problem. Samite si kupuvaat ili podgotvuvaat jadewa. Dodeka tetka Katerina jade{e kaj mene doma, a ova se slu~uva{e mnogupati (no, za ova ne{to podolu), nejzinite novi prijateli od domot & go ~uvaa ru~ekot za koga }e se vrati. Site ja kanea vo svoite garsonieri na gosti i, se razbira, redovno ja nudea na jadewe. Jas redovno ja posetuvav i ja pra{uvav dali treba ne{to da i kupam za jadewe, a taa skoro sekoga{ vele{e deka ima premnogu hrana i deka samata ne mo`e da ja izede. Istoto go prave{e i majka mi koja be{e kako li~en voza~ na tetka Katerina, no i za ova }e objasnam ne{to podolu. Se razbira, sekoga{ koga }e pobara{e ne{to, toa & se kupuva{e.

Milo mi e {to za mene go veli slednoto: "Tamu se najde eden ~ovek Dragi Stojkovski, koj mnogu mi pomogna i mi re~e deka znae oti imam mnogu problemi i }e mi pomogne da se vratam doma". Zarem tetka Katerina zaboravi deka jas, vo imeto na OOM, ja pokaniv vo Toronto, pa veli za mene "eden ~ovek"? I zarem taa be{e zarobena vo Toronto, ta ne mo`e{e da se vrati doma? Nejziniot povraten avionski bilet be{e postojano kaj nea i mo`e{e da si odi koga saka. Ednostavno, taa ostana eden mesec pove}e od planiraniot prestoj poradi dobrinata na d-r Dijana Ko`ovska koja se ponudi besplatno da ja podgotvi za novi vilici i pretsedatelot na "Sv. Dimitrija Solunski", Nikola Traj~evski, koj besplatno gi napravi vilicite vo svojata laboratorija. Za `al, s# u{te be{e potrebno vreme celosno da se podesat vilicite, no bidej}i tetka Katerina treba{e da si zamine, ostana do nea taa rabota da ja zavr{i vo Blagoevgrad.

Zarem mo`e da se zaboravi dobrinata na lekarite kako d-r Gigo ^a~kirovski i d-r Xim Stojan koi se gri`ea za nejzinoto zdravje? Zarem mo`e da se zaboravi vremeto koe mojata majka go pomina vo vozewe na tetka Katerina po raznite lekari i zabari? Namesto blagodarnost, vo nejzinite dopisi do razni mesta veli deka jas sum ja pu{til majka mi da ja {pionira gostinkata. Pa OOM ne e CIA za da gi {pionira lu|eto! Majka mi ednostavno toa go prave{e za moja qubov, bidej}i jas bev zadol`en za nea, kako doma}in, no bidej}i jas odev na rabota, a majka mi e penzionerka, taa pove}e ima{e vreme. No, i jas koga bev sloboden, a mnogupati si go zapostavuvav i svojot biznis, bev zafaten so "potrebite" na tetka Katerina.

No, da se vratime na u{te edna `alba od tetka Katerina: "Vo Toronto mi gi ukradoa parite...", veli taa. Zarem bugarskite penzii se tolku golemi za nekoj od tamu da donese pari, a nekoj tuka da se izla`e da gi ukrade od edna starica? Mislam deka ova ne zaslu`uva nitu da se komentira.

Vo sekoj slu~aj, na{ata sovest e ~ista. Nie ja pre~ekavme, ja gostevme i ja isprativme kako utre povtorno da }e se vidime. Ednostavno, sakavme da ostavime najdobar mo`en vpe~atok. OOM gi pokri site tro{oci za kanadska viza i avionskiot bilet, dodeka prestojot vo Starskiot dom go snose{e samiot dom. Za kraj, Organizacijata Obedineti Makedonci kupi koli~ka za odewe koja se nadevame i ponatamu & slu`i na tetka Katerina. Po pat, vo avionot se izgubila ko{ni~kata koja e del od koli~kata. Kupivme nova ko{ni~ka i & ja isprativme po po{ta, zaedno so 37-te kilogrami vi{ok te`ina koi tetka Katerina ne mo`e{e da gi ponese so sebe. Istovremeno, povtorno po po{ta, isprativme pari za nea.

Nie, "prekrasnite Makedonci", kako {to tetka Katerina n# narekuva{e dodeka be{e so nas, i ponatamu }e frlame dobrina pozadi nas, so nade` deka }e ja najdeme pred nas.

SPOMENIK NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI VO SKOPJE

Samo za primer }e ja zememe Grcija, koja bila prvata zemja {to kralot Filip II ja porobi, a Aleksandar ja nasledi po smrtta na negoviot tatko. Tie i den-denes go smetaat za Grk i na sekoj na~in go sakaat da go doka`at toa. Nie Makedoncite ne morame da doka`uvame koi sme, samoto ime go ka`uva na{eto poteklo.

Mislime deka so spomenikot na Aleksandar Makedonski }e ja popolnime prazninata vo na{ite srca, a i na site Makedonci, koi vo svoite veni ja nosat krvta na makedonskata falanga. Vreme e da si go vratime izgubenoto dostoinstvoto, vreme e da go ovekove~ime kralot makedonski, koj ve~no }e `ivee vo srcata na sekoj Makedonec. Im se obra}ame na ~itatelite na ovoj na~in poradi momentalnata nemo`nost za kakov bilo kontakt, s# do momentot dodeka ne ja otvorime na{ata kancelarija za vrski vo Skopje. Vo nekoe od narednite broevi na spisanieto "Makedonsko sonce", naj~itano vo patriotskite domovi, }e gi objavime telefonskite broevi i adresata za direktni kontakti. Se nadevame na ponatamo{na sorabotka so site patrioti kade i da se, so na{ata TMORO koja e osnovana edinstveno za interesite na Makedonija i e promakedonski orientirana.

MAGLITE NA TEFIK KADRI

Registracija na partija vrz muslimanska osnova pretstavuva opredeluvawe na nacionalnata pripadnost vrz osnova na religijata i e nalik na ona od 1990 godina koga se pojavi SDA vo Bosna i Hercegovina i go podeli bo{wa~kiot narod po religiska osnova.

Sekade vo svetot kade {to se formira partija isklu~ivo vrz osnova na religija krajot e poznat, a imavme prilika toa da go vidime i vo Republika Turcija so partijata na Erbakan.

Gospodine Kadri, Va{ata zagri`enost okolu ekonomsko-socijalniot status na Makedoncite muslimani vo nivnite naseleni mesta e opravdan, me|utoa ne e problem koj Vie so formirawe na novata partija mo`ete da go otstranite. Toa e zada~a na site makedonski partii.

Kolku {to me dr`i pametot, Vie koga ja pretstavuvavte Demokratska alternativa na ovie prostori i pred ovoj narod, gi ka`uvavte istite ovie raboti i ja nudevte istata ovaa programa so koja dobivte kolku - tolku glasovi, a za volja na vistinata bevte i del od Agencijata za obnova i razvoj od kade {to mo`evte mnogu da napravite.

No, ni{to ne napravivte!

Edinstveno {to napravivte e toa {to uspeavte za Va{i celi da dobiete kredit od ovaa Agencija.

Gospodine Kadri, edinstveno ispravno bi bilo da se organizirame preku site makedonski partii, zdru`enija i nevladini organizacii da go naso~ime vnimanieto kon ova naselenie i naselenite mesta kade {to tie `iveat. Uspehot e neizbe`en. Taka be{e vo ovaa u~ebna godina so upis na na{i kadri i nivno adekvatno smestuvawe preku Sojuzot na Makedoncite so islamska religija.

Pove}e od vistina e deka Vie so Va{ata partija ne mo`ete da privle~ete nitu eden Albanec, Tur~in, Bo{wak ili Rom koi po svojata religija se muslimani.

Ne prodavajte magli vo koi i samite ne go gledate patot. Ve pokanuvame vo Sojuzot da go dadete svojot pridones so aktivna rabota i da gi anga`irame site makedonski partii da mu pomognat na ova na{e naselenie koe e sostaven i nerazdelen del od makedonskiot narod i makedonskata dr`ava.

DO KADE SME SO VETUVAWATA?!

Vetuvawata {to ni bea dadeni od strana na VMRO-DPMNE {to li~no g. Georgieski gi vetuva{e, ostanaa samo negovi li~ni vetuvawa. Site toga{ni, {to lavovski se borea za partijata i za Makedonija, a sega ostanaa samo so vetuvawata, i "kuma liska" - onaa {to poteknuva od mojata strana na Grup~in, a sega `ivee od drugata strana na Grup~in, stanaa nedosti`ni. Tie sega za nas nemaat vreme ni pet minuti. Ubavo im be{e koga gi gostevme, im davavme podaroci, gi oblekuvavme, gi vozevme po Evropa, pla}avme avionski bileti i {to u{te ne, a sega {to dobivme od niv?

Nemojte da me sfatite pogre{no, deka toa go odrekuvame. Ne, nie barame samo priem i toa kratok, za{to na{eto vreme e poskapo od nivnoto.

Gospoda, nemojte da mi se lutite, za{to Vie taka n# u~evte da velime, a toa se reklo: "Ako mu go misli{ lo{oto na bratot, }e si go vidi{ na vratot".

Samo edno neka sfatat. Nie }e pre`iveeme kako taka, ama tie nema da bidat ve~ni vladari i zatoa im prepora~uvam deka ako smislija da kopaat nov bunar, neka ne plukaat vo stariot, za{to tie samite }e se zatrujat. ]e bidat ispoteni, izmoreni od kopaweto na bunarot, pa od stariot }e se napijat, i taka }e ja zavr{at pesnata koja ka`uva deka na takov na~in pove}e vladari se otrule.

Gospodine Georgievski, nie barame priem kaj Vas, {to bi bil zavr{en samo so eden Va{ potpis.

Prvo, nie Makedoncite vo Evropa barame na{eto glasa~ko pravo da go imame i da go zadr`ime bez razlika kade se nao|ame. Da glasame, dali preku po{ta ili vo odredeni evropski centri, ama najidealnoto re{enie e so pismo do Pretsedatelstvoto na Svetskiot makedonski kongres za Evropa koj }e go odredi mestoto kade da se pra}a po{tata. Nie ne barame nekoj nadomest za toa {to }e glasame vo Evropa ili dr`avata da gi snosi tro{kovite kako vo Makedonija, tuku nie barame samo 350.000 glasa~ki liv~iwa {to sami }e si gi platime.

]e se pra{ate zo{to tamu, a ne vo Skopje.

Prosto i ednostavno. Nie vamu sme demokrati i bez razlika na koja partija pripa|ame i za koja partija }e glasame, nie pred s# sme Makedonci. Nam ne ni trebaat boksovi, no`evi, pi{toli, a vie na idnite izbori }e upotrebite i tenkovi i helikopteri. Prostete, ama svedoci sme na seto toa. Dosega toa go prave{e samo SDSM, a sega go pravite site kako toa da e za pofalba.

Sakam samo eden Makedonec da ka`e deka ne sum vo pravo. Za razlika od sosedite na Kosovo i Albanija, nie padnavme podolu i od niv. Ete, zaradi takvoto odnesuvawe kon glasa~ite, nie od Evropa sakame da imame svoj stru~en kadar {to }e odnese elan vo makedonskiot Parlament i elan kaj narodot. Jas, Nasto Palioski, kako pretsedatel na Svetskiot makedonski kongres za Evropa, a da napomenam deka bev potpretsedatel na centralniot zadgrani~en komitet za Evropa i godina ipol v.d. pretsedatel, imam podnesuvano barawe kaj Vas iks-pati i iks-pati telefonski sum se javuval, ama od seto toa ni{to.

Ne, g. Georgievski, toa e samo za li~no va{e dobro i za dobro na VMRO-DPMNE, odnosno za da gi zadr`ite foteljite podolgo vreme. Nie so toa ni{to ne dobivame, samo }e bideme ramnopravni so glasa~ite vo Republika Makedonija.

Jas znam zo{to Vie ste luti na mene li~no. Zatoa moram ne{to da ka`am. Na poslednoto Va{e sovetuvawe {to go napravivte vo juni 1998 vo blizinata na Frankfurt, site Vie me napravivte "crn gavran" so isklu~ok na g. Boris Trajkovski, sega{niot pretsedatel na RM. Istiot den go zedovte vo redovite na partijata najgolemiot du{man na VMRO-DPMNE, i toa plati 500 germanski marki, a "kasa-primi" be{e mojot prijatel Martin Treneski. Jas gi pra}av faksovite preku faksot 0038-91-517800, a se javuva{e prijatelot, gospodinot Boris Trajkovski, a sega tie za koi jas urgirav da gi primite ne zboruvaat so mene - Treneski, Kqusev i D. Dimitrov.

Kako vtoro, treba{e nekoga{noto Ministerstvo za iselenici, {to Vie taka go narekuvate, da bide Ministerstvo za Makedoncite vo svetot, minister da bide pretsedatelot na trite svetski kongresi: evropskiot, amerikanskiot i avstraliskiot, g.Todor Petrov, a zamenici pretsedatelite na kongresite.

Jas sum toj "crn gavran" {to bev protiv pravewe na sekakva koalicija, a osobeno so DA. Ako toga{ barem me slu{nevte {to sakam da ka`am, nema{e sega da se pravat ovie ujdurmi, {pekulacii vo Makedonija na grbot na obi~niot narod. Ama i Vie ste isti kako va{ite prethodnici, SDSM-ovci.

Vetuvavte za znameto, vetuvavte deka }e donesete grb na RM, ama Ve gledam koga stoite pod petokrakana i vie nasmeani deka ste pod nea.

Ako nam, na Svetskiot makedonski kongres, ni dadete zeleno svetlo i ni dozvolite da glasame i da go vratime povtorno Ministerstvoto za Makedoncite vo svetot i toa Ministerstvo da nema ni{to so Vladata na RM, tuku nadzor od pretsedatelot na dr`avata RM, nema nikoj drug da profitira, ni Vie, ni tie, ni onie, tuku samo Republika Makedonija.

Veruvajte mi, ako ova go storite i toa za kuso vreme, toga{ }e dobiete dosta i ne samo od nas vo Evropa, tuku od sekade vo svetot.

Jas sum siguren deka krajno vreme e ova da se stori. Ako ne od VMRO-DPMNE, za{to sega ste vie na vlast, toga{ narednata partija veruvam deka 100 otsto nema da n# odbie.

Dobrata vest ako ja dobieme, toga{ ne treba da ni ja ~estitate Novata godina ili noviot milenium. Toga{ ste ni go dale najgolemiot podarok {to dosega go dal nekoj vladetel za svojot narod.

Gospod neka gi blagoslovi ovie zborovi i neka bidat stvarnost, za{to nie sme malku za razlika od drugite i ako se splotime, toga{ }e bideme silni, jaki i nepobedlivi.

Neka ni e sre}na Novata godina na site Makedonci vo svetot