NAJSTARIOT @ITEL NA BALKANOT @IVEEL VO MAKEDONIJA!

Vo Makedonija e pronajdeno i najstaroto paleolitsko orudie. Se raboti za primitivna kamena ra~na sekira.

Vo Makedonija e pronajdena i najranata dosega otkriena neolitska naselba. Toa e naselbata otkriena nekolku kilometri severno od Ber. Ovaa naselba e datirana pome|u 6300 do 5300 godina pred Hrista. Ku}ite vo ovaa naselba imale pove}e sobi, a nekoi od niv imale i balkoni. Vo sekoja ku}a imalo ogni{te, skladi{te za hrana, kako i centralno svetili{te. Vo naselbata bila najdena pretstava na `enska figura, kako i crte`i na `abi, kozi, divi sviwi i bikovi.

Od vremeto na neolitot (5000-4000 pred Hrista) blizu Ko`ani bila pronajdena u{te edna neolitska naselba so ku}i, ~ii yidovi bile izma~kani so kal. Tavanite bile potpreni na stolbovi i bile izma~kani so smola. Ve}e vo docniot neolit (4000-2800 pred Hrista) zapadnite i centralnite delovi na Makedonija bile zna~itelno naseleni. (Borza, cit. delo, str. 60).

Interesno e i toa {to i od starozavetniot prorok Mojsie vo Biblijata sre}avame podatoci za organiziran `ivot vo Makedonija 12-15 vekovi pred Hrista (koga se smeta deka `iveel ovoj starozaveten prorok, za {to ve}e pi{uvavme).

Seto ova zna~i deka Makedonija imala svoe domorodno naselenie so dlaboki koreni vo najdale~noto minato.

A, sega da se vratime na etnogenezata. Anti~kite Makedonci bile zaseben balkanski narod, glavno sozdaden od me{aweto na starite domorodni plemiwa, koi `iveele na teritorijata na Makedonija.

Zna~aen etnikum vo formiraweto na anti~kite Makedonci bile Brigite. Tie bile starosedelci vo Makedonija, a po Trojanskata vojna delumno se preselile vo Mala Azija. Osven niv, vo etnogenezata na anti~kite Makedonci bile vklu~eni i domorodnite anti~komakedonski plemiwa: Desareti, Linkesti, Oresti, Krestonci i drugi, a podocna i Pajoncite.

Ovde predlagam da se zadr`ime nakratko na gornomakedonskoto pleme Pajonci, koi isto taka ja prilo`ile svojata krv i kultura vo anti~komakedonskiot narod, a preku niv i vo dene{nata makedonska nacija. Pajoncite se gornomakedonsko pleme, koe glavno `iveelo vo sredi{niot del na Republika Makedonija, iako gi imalo i vo del od sega{na Egejska Makedonija. Nekoi avtori gi smetaat Pajoncite kako oddelen narod od anti~kite Makedonci, najmnogu poradi toa {to tie dolgo vreme se sprotivstavuvale na anti~komakedonskata centralna vlast. No, nivnoto sprotivstavuvawe na centralnata makedonska vlast ne mo`e da bide dokaz za nivnata razli~nost od anti~kite Makedonci. Ednostavno, tie samo podocna se vklu~ile vo anti~komakedonskata etnogeneza, isto kako {to ostanatite makedonski plemiwa toa go napravile porano. Taka, na primer, poznata e vojnata pome|u Makedoncite od Orestida protiv Makedoncite od Eordaja. Pa, zarem toa zna~i deka Makedoncite od Orestida bile drasti~no razli~ni od Makedoncite od Eordaja? Ponatamu, poznata e vojnata {to Filip Vtori ja vodel protiv makedonskoto pleme Linkesti, od koi poteknuvala negovata majka. Zna~i i ovde imame me|umakedonska plemenska borba, koja kone~no rezultirala so sozdavawe na anti~komakedonskiot etnikum. Inaku, da go ka`eme i toa deka, spored brojni avtori, i samite Pajonci poteknuvale od Brigite, isto kako {to vo golema mera bil slu~ajot i so anti~kite Makedonci (podetalno kaj: D-r Nade Proeva, cit. delo, na pove}e mesta). Postojat pove}e kulturni segmenti kaj Pajoncite, koi bile identi~ni so onie na ostanatite makedonski plemiwa.

Da gi spomneme nakratko i Desaretite, za koi nekoi avtori smetaat deka bile ilirsko pleme. D-r Nade Proeva (cit. delo, str. 110), niz konkretni primeri prilo`uva dokazi za razlikite pome|u Desaretite i Ilirite, kako i za sli~nosta pome|u Desaretite i ostanatite makedonski plemiwa (oru`je, onomastika itn.).

Etnogenezata, pak, na anti~kite Grci ni poka`uva deka tie glavno bile sostaveni od me{aweto pome|u Ahajcite i Dorcite.

Do ne taka odamna mnozina istori~ari smetaa deka Dorcite bile eden od glavnite etnikumi i vo etnogenezata na anti~kite Makedonci. Vakviot stav istori~arite glavno go prepi{uvaa edni od drugi, bez nekoja poseriozna kriti~ka analiza na istiot. No, vo ponovo vreme, vrz osnova na najnovite istra`uvawa i preispituvawa na dosega poznatite materijali, vakvata teorija e celosno otfrlena. Pri~inite za ova se mnogu ednostavni i jasni. Niv povtorno gi sublimira d-r Borza. Vo svojata citirana kniga toj e deciden vo tvrdeweto deka teorijata za dorskata migracija vo Makedonija treba da se isfrli od naukata. Vo vrska so ova d-r Borza pi{uva:

Vo prodol`enie d-r Borza objasnuva:

"Arheolo{ki gledano Dorcite se nevidliv narod. Severna Grcija s# u{te treba da ni ponudi makar i najobi~en artefakt {to mo`e da bide povrzan so Dorcite... Ne postoi nikakov dokaz za ovaa takanare~ena dorska migracija vo centralna i zapadna Makedonija i vo severoisto~na Tesalija (str. 67)... Ne postoi arheolo{ki zapis za dvi`ewata na Dorcite, a mitskite argumenti vo najgolema mera se pretpostavki, zasnovani vrz folklorni tradicii za toa deka Dorcite poteknuvale od severozapadna Grcija. Duri i dokolku poslednovo e vistina, vrskata pome|u originalnata tatkovina na Dorcite i dobro poznatiot dorski dijalekt od podocne`nite vremiwa ne e jasna. Sigurno deka site 'dorski Grci' od klasi~niot period ne mo`ele da bidat potomci na raseanite plemiwa od severozapadnite gr~ki planini. Toa {to tie podocna bile nare~eni Dorci ne e dokaz za nivnoto dorsko poteklo vo etni~ka smisla. I Grcite od 19 vek imale obi~aj sebesi da se deklariraat kako Romei, a svojata zemja ja narekuvale Rumelija, kako dokaz za nivnoto rimsko poteklo, nasproti sopstveniot gr~ki jazik i slovenski primesi (str. 68). Objasnuvawata za vrskite pome|u Dorcite i Makedoncite... se zasnovani vrz mitovi i pretpostavki. Nedostasuvaat dovolno lingvisti~ki i arheolo{ki podatoci za da bidat poddr`ani..."

D-r Borza pi{uva deka Makedoncite nemale etni~ka vrska so Dorcite, tuku deka predcite na Dorcite i predcite na Makedoncite mo`ebi zaedno `iveele vo okolinata na Pind i Halikamon za vreme na bronzenata era, poradi {to do{lo do zaemni kulturni vlijanija.

Kako zaklu~ok na ova gledame deka anti~kite Makedonci nikako ne mo`ele da bidat Grci, zatoa {to imale razli~no etnogenetsko poteklo od niv.

Sepak i pokraj site ovie silni dokazi za razlikite pome|u Makedoncite i Grcite ({to ovde samo nakratko gi iznesovme), gr~kite istori~ari i natamu so site sili se obiduvaat da gi branat stavovite na germanskata propaganda od 19 vek koja prva go izmislila navodnoto "gr~ko" poteklo na anti~kite Makedonci. Pri~inata za ova ve}e ja spomnavme, a toa e (gledano od nivni aspekt) za{titata na gr~kite nacionalni interesi vo odnos na delot od Makedonija {to tie go dr`at pod svoja vlast. Tie smetaat deka sekoj dokaz deka anti~ka Makedonija ne bila gr~ka, }e go dovede vo pra{awe nivnoto dr`ewe na del od ovaa zemja. Za taa cel vo Grcija sekojdnevno se publikuvaat golem broj statii, knigi i sl., so cel doka`uvawe pred svetot deka anti~kite Makedonci bile Grci. Deka dobar del od vakvite izdanija ne naiduvaat na poddr{ka kaj objektivnata svetska nau~na javnost, povtorno }e se povikame na d-r Borza, koj vo svojata kniga, `estoko kritikuva nekoi gr~ki istori~ari vo odnos na nivnite pi{uvawa za potekloto na anti~kite Makedonci.

Pi{uvaj}i konkretno za gr~kite stavovi okolu jazikot na anti~kite Makedonci, d-r Borza pi{uva deka gr~kiot avtor Kaleris najcelosno go iska`al gr~kiot stav kon anti~komakedonskiot jazik, no deka takov ne bil slu~ajot so nekoi drugi gr~ki avtori. Vo vrska so ova d-r Borza pi{uva:

"Po{ovinisti~ki i poneubedliv pogled zastapuva Daskalakis vo svoeto delo 'Helenizam' (2 i 3). No, najfal{livo objasnuvawe e ona na Martis (vo deloto 'Falsifikatite na Makedonskata istorija'). Ovaa kniga, napi{ana od porane{niot minister za severna Grcija, pretstavuva polemi~en antijugoslovenski pamflet, tolku poln so istoriski gre{ki i iskrivuvawa {to cenata {to }e ja plati Akademijata od Atina }e bide namaluvawe na doverbata vo nau~niot sud na ova po~ituvano dru{tvo na u~eni..." (Borza, str. 91).

Da potsetime deka ovde kritikuvanite Daskalakis i Martis denes vo Grcija se smetaat za edni od najgolemite nau~ni avtoriteti vo odnos na anti~ka Makedonija. Spored toa, ovie `estoki kritiki kon nivnite dela imaat posebna te`ina zatoa {to se upateni od strana na najgolemiot svetski avtoritet na istata tema - amerikanskiot doktor na nauki od Univerzitetot vo Pensilvanija d-r Eugen (Juxin) Borza, koj pritoa ne ja {tedi od kritiki nitu Gr~kata akademija za nauki od Atina. Ovoj nau~nik, so doza na cinizam kon gr~kite stavovi, zaklu~uva:

"... Makedoncite od pettiot vek pred Hrista bile pomalku sigurni vo svoeto helensko poteklo otkolku {to se nekoi moderni avtori" (Borza, cit. delo, str. 84).