Republika Makedonija vo poslednive nekolku godini se soo~uva so problemot na iseluvawe na gra|anite vo drugi dr`avi. Za evidentirawe na vakvata pojava postojat mnogu institucii vo dr`avava koi treba da gi sublimiraat brojkite na lica zaminati od Makedonija.

Spored Zavodot za statistika na Republika Makedonija, vo 1999 godina vrz osnova na kriteriumot nacionalna pripadnost, vo Makedonija se doselile okolu 7.800 Makedonci, 2.200 Albanci, 450 Turci, 340 Romi, 30 Vlasi, 210 Srbi i drugi nacionalnosti. Istata godina od Makedonija, poradi razli~ni pri~ini se otselile 7.600 Makedonci, 1.900 Albanci, 440 Turci, 350 Romi, 25 Vlasi, 200 Srbi i drugi nacionalnosti.

Vo Soborniot hram "Sveti Velikoma~enik Dimitrij" vo Bitola be{e odbele`an jubilejot 2000 godini hristijanstvo. So Svetata bo`estvena liturgija ~inona~alstvuva{e poglavarot na MPC, Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski, Negovoto bla`enstvo g.g. Stefan, a bea prisutni site arhijerei na MPC, osven mitropolitot Gorazd koj e vo Majnc, Germanija. Beseda odr`a Avstralisko-novozelandskiot mitropolit i Prespansko-pelagoniski adminsitrator g. Petar, doma}in na sve~enosta.

Sobranieto na Republika Makedonija donese nekolku zakoni i ratifikuva spogodbi so NR Kina {to s# u{te va`at, bidej}i nikoj dosega ne gi povlekol. "Nie nemame nikakvi pri~ini da ne odr`uvame kontakti so taa zemja", veli Stojan Andov, pretsedatelot na Sobranieto, za s# po~estite kontakti me|u Skopje i Peking, zasega na ponisko politi~ko nivo.

Na odbele`uvaweto na jubilejot 101 godina od formiraweto na Makedonskiot kongres 1899 godina vo @eneva i 10-godi{ninata od obnovuvaweto vo SMK, pretsedatelot na SMK,Todor Petrov, najavi deka od idnata nedela oficijalno ja pokrenuva gra|anskata inicijativa za 10.000 potpisi za predlog-zakonot za grb, za upotreba na grbot i znameto, za MPC i za u{te tri deklaracii.

Vo tekot na idniot mesec od MVR treba da izleze Predlog-zakonot za sledewe na komunikaciite, so koj rabotata na policijata }e se stavi pod kontrola i vo dobar del }e se neutraliziraat mo`nostite za zloupotreba na sredstvata za prislu{uvawe i za nadgleduvawe od politi~ki pri~ini.

Problemot so donesuvawe na ovoj zakon, za koj postoi op{ta soglasnost deka ni e potreben, e vo na{iot Ustav, poradi negovoto strogo na~elo za nepovredlivost na komunikaciite na gra|anite. Inicijativata za radikalna ili delumna izmena na Ustavot {to be{e pokrenata pred re~isi dve godini, e stavena vo miruvawe. Se ~eka politi~ki konsezus.

Sekcijata na Prvata makedonska narodnoosloboditelna proleterska udarna brigada, na 25 dekemvri vo Domot na voenite invalidi odr`a godi{no sobranie. ^lenovite na ovaa Sekcija koja{to gi prodol`uva borbenite tradicii od NOV i ostvaruva raznovidni dejnosti i komunikacija so niza organizacii i institucii }e gi sumira rezultatite na svojata dejnost i }e usvoi programa za dejnosta vo 2001 godina.

Pretstavnici na Makedonskata radiotelevizija na 25 dekemvri ja posetija muzej-ku}ata vo Gorno Vranovci, od kade {to pred 56 godini vo eterot po~na da se emituva prvata radioprograma na makedonski jazik.

Na prisutnite im se obrati direktorot na Makedonskoto radio, Anton Sere~i, koj zboruva{e za zna~eweto i za mo`nostite za razvoj na ovaa informativna ku}a, kako i za `elbata taa da bide kompatibilna so nacionalnite radioteleviziski ku}i vo sosednite zemji.

Vladata na odr`anata vonredna sednica donese odluka da im dade mo`nost na vrabotenite, koi{to sakaat spogodbeno da go prekinat rabotniot odnos, toa da go storat do 15 januari 2001 godina, pri {to }e im bidat isplateni 24 plati soodvetno na poslednata plata. "Ova e povolna merka, za razlika od tie {to }e se prezemat vo vtorata faza za namaluvawe na administracijata" - istakna vladiniot portparol Antonio Milo{oski. Do krajot na januari idnata godina administracijata treba da se namali za 3.500 vraboteni.