Drugata ispravka e deka ~ovekot koj mnogu mi pomogna za da se vratam doma i mi kupi avionska karta se vika{e Boris, a ne Dragi Stojkovski, koj stoi zad site spletki so mene vo Toronto.

Mojata blagodarnosta kon negovoto semejstvo e beskrajna. So nivna pomo{ mu se javiv na sinot na ^ento, koj vedna{ dojde da se vidime i mi ja donese knigata {to ja napi{al za tatko mu.

Napravija mnogu sliki so Ilija, no ne znam zo{to dosega nego ne mu dale nitu edna. Moeto le~ewe vo Institutot za ortopedija i traumatologija "Sveti Erazmo" vo Ohrid, blagodarenie na Vas-"Makedonsko sonce", se podobruva.

Ve}e nekolkupati imam pi{uvano deka dokumentirano go baram svoeto pravo na ~ovek koj se razlikuva od onie koi Sne`ana Georgievska od "Blagovestie" gi nagraduva so po 500 g.m. za da si kupat sladoled!

Jas & go prativ Re{enieto na voenata komisija za vnukot Goce, koj nikoga{ nema da go zemat vo vojska zatoa {to treba da go operira udrenoto oko so koe ne mo`e da gleda. Taa, isto kako i drugite, ne mi odgovori. Sepak, mene mi e maka zo{to se poni`iv i barav da ni pomogne.

Maliot Goce mnogu o~ekuva{e i misle{e deka }e mu se pomogne da pogledne svetlo kako {to go gledal dedo mu Goce, no popusto.

No, dosta so otka`uvawata. Taka ni odredila sudbinata. Neka bidat sre}ni, Kirovci, Brankovci i sli~ni na niv, koi im davaa ordeni na tie koi }e pi{uvaat la`ni zaslugi za niv.

Na 24 januari 1997 godina podnesov barawe do Vladata na Republika Makedonija za moe rehabilitirawe. Dosega nemam dobieno nikakov (ni pozitiven ni negativen) odgovor.

Moeto ime vo Republika Makedonija e poznato kako "Vnukata na Goce Del~ev", a zaboravena sum kako borec na XII makedonska narodnoosloboditelna brigada "Goce Del~ev", kako sekretar na prviot makedonski pretsedatel, Metodija Andonov - ^ento, kako osnovopolo`nik na osnovnoto obrazovanie vo [tip i na predu~ili{noto obrazovanie i vospituvawe vo Skopje, bez nikakva plata. Poop{irno za mojata dejnost stanuva zbor vo Baraweto za rehabilitacija br. 1064 od 24.1. 1997 godina, od moite podocne`ni obra}awa do gospodata Kiro Gliorov, Qub~o Georgievski, do Narodniot pravobranitel, kako i vo moite objaveni spomeni (Ohrid, 1997 g.) vo koi gi imam prilo`eno site potrebni dokumenti. ]e navedam samo deka po simnuvaweto na ^ento od politi~kata scena, kako negova sekretarka, i jas se najdov vo nemilost i bev proterana od NRM kako "Bugarka", bez nikakov sudski dokument (svojstveno za toj period). Toa }e mo`e da se vidi od dosieto {to go podnele kodo{ite, ako i toa ve}e ne e uni{teno.

Ako Vladata od januari 1997 godina ne go re{i moeto barawe, od taa obvrska ne se oslobodeni slednite vladi, pa i sega{nata. Nestrplivo o~ekuvam Vladata da se po~uvstvuva nadle`na da odgovori na moeto barawe.

Edinstvena pomo{ {to sum ja dobila od Republika Makedonija e od ambasadorot Qubi{a Georgievski. So negovo zazemawe se najdov na lekuvawe vo Kostozglobnata bolnica vo Ohrid.

Bi sakala da se sretnam so site pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija za da go iznesam mojot problem, da me pra{aat za s# {to }e gi interesira i da najdeme zaedni~ki jazik. Sakam, na svoite 78 godini, vistinata da izleze na videlo i spokojno da go minam ostanatiot del od `ivotot, a moite potomci da gi ostavam so ~ist obraz.

Vo me|uvreme, }e mi bide ~est da se sretnam so pretsedatelot na Sobranieto, so g. Stojan Andov.

Se sobrale trojca bez dvajca makedonski intelektualci, i toa vo Bugarija, i dale soglasnost jubilejot na izdavaweto na Zbornikot na narodni pesni od Struga da go proslavat Bugarija i Makedonija zaedno.

Pesnite gi sozdal makedonskiot naroden genij od Struga i stru{kiot kraj i tie se biser na na{ata kultura. Jasno e zo{to Bugarija nastojuva da gi prisvojuva. Ne e jasno so {to se motivirani nekoi makedonski intelektualci koi u~estvuvale na sobirot vo Blagoevgrad.

"Nevladina organizacija" bil sobirot. Ama, na{ata ministerka za kultura srde~no go pozdravila so svoeto prisustvo i odu{evenost, pri {to tamu bil i na{iot ambasador.

Borcite od NOB pra{uvaat do koga odredeni i odgovorni li~nosti {to gi pla}a Makedonija, neodgovorno }e se odnesuvaat kon na{eto istorisko i kulturno bogatstvo i se soglasuvaat drugi da go prisvojuvaat.

Do koga }e bide vaka? Do koga }e se zanesuvame po nekoi maskirani, tu|i soni{ta, a na{ata realnost, na{ata makedonska realnost }e ja potturnuvame nazad? Do koga }e gi cenime pove}e tu|ite nacii, tu|ite istorii, i mnogumina od nas }e se prodavaat za sitni pari i za tu|i interesi? Kolku li vreme treba da pomine za da go stavime prstot na ~elo i da sfatime koi sme vsu{nost nie i da ne dozvolime na{ite mozoci da bidat izmieni od razni {ovinisti, fa{isti, van~omihajlovisti itn. Koga pove}eto od nas }e sfatat deka nie sme Makedonci i ni{to drugo ne mo`eme i ne sakame da bideme?

Do koga }e ja zanemaruvaat na{ata iskonska istorija? Do koga po mitinzite za tu|ite interesi }e se sobiraat iljadnici lu|e, dodeka pak na mitinzite za poddr{ka na OMO "Ilinden" protiv "Radko", }e se sobiraat edvaj iljada? Ovaa zemja ni e dadena od Boga i dadena ni e samo nam, nikomu drug. [to vredat tie trki po pari, ako se zanemari, najskapiot ideal na sekoj patriot, negovata tatkovina.

Gospodine ]u{koski, ne se somnevam vo Va{ite poznavawa na istorijata od toj kraj, ama jas sum isto od toj vilaet i imam nekoi soznanija deka delumno ima vistini vo Va{iot tekst, no ima i prepiski, vistinite da se prepi{uvaat na drugi.

Zatoa, gospodine, baram edno pojasnuvawe. Jas priznavam deka mnogu ne ja razbiram istorijata, ama sepak ne im se davam na istori~arite {to imaat zavr{eno vo Belgrad i Sofija.

Kako i da e, go pozdravuvam Va{eto pi{uvawe, zatoa {to Vie ste me|u prvite {to pi{uvaat za ovoj kraj. I jas pi{uvam i go falam toj kraj, no seto toa go potkrepuvam so vistina, a taa vistina se krepi so realnost. Nemojte da me sfatite pogre{no, mojata zabele{ka e deka pi{uvate za selata okolu vas, a ne pi{uvate i za seloto Jablanica.

Jablanica go ima dadeno najgolemiot stru~en kadar vo Stru{ko i po{iroko, a nitu eden dosega nema napi{ano ni{to za toa mesto.

Ne sakam da se falam, ama jas pred 6-7 godini napi{av edno malo pismence do istiov nedelnik, no toga{, ne znam zo{to, ne be{e objaveno. Me|utoa, mene me raduva toa {to sega se zabrza procesot na pi{uvawe i me raduva ako na moevo pi{uvawe se javat pove}e lu|e za da ka`at ne{to za to~nosta i nerealnosta. Vie pi{uvate deka patot "Via ignacija" pominuval niz Vrani{ta. Jas ne sum zadovolen so Va{eto tvrdewe i davam moe pojasnuvawe. Dali e toa to~no }e barame tret ~ovek, stru~wak za taa rabota.

Ako ne se la`am, patot "Via ignacija" ima pove}e premini vo Zapadna Makedonija, pra{awe e kade e glavniot, a kade se sporednite granki.

Moe tvrdewe e deka glavniot premin e od s. Lakavica preku Jablanica do mestoto vikano Kaba{, me|u Borovec i Jablanica, i se odi za mestoto vikano Bigor, a od Bigorski manastir edna se deli za Debar, vtora za Vev~ani - Oktisi - Struga, a tretata granka za Maruni{ta i za Ohrid.

Jas ne znam i ne mo`am da sfatam zo{to Vie gi pravite postari polskite sela od selata {to se nao|aat pod planinata. ]e dadam samo eden primer:

Zo{to Ohrid, star grad, e na rid, a ne e vo ramni{teto i zo{to hristijanskite crkvi se gradele nad seloto, a ne pod seloto.

Ima slu~ai da se gradat pod seloto, ne mi e jasno zo{to i kako, no i za toa imam moe mislewe, koe }e go ka`am podocna.

Da se vratam na temata. Go navedov mestoto Bigor i "Sveti Jovan Bigorski". Toa nema nikakva povrzanost so manastirot "Sv. Jovan Bigorski", bidej}i toj se nao|a nedaleku od patot Debar - Skopje. Po ka`uvawe na starite lu|e, a verojatno toa e i pi{uvano vo crkovni knigi, dodeka ne bilo i ne se reklo, ne zna~i deka bilo i se ka`alo samo vo poinakov tekst, a so ista sodr`ina.

Seloto Jablanica bilo smesteno to~no vo mestoto Bigor nedaleku od manastirot "Sveti Jovan Bigorski" koj sega vo najskoro vreme pak se obnovi blagodarenie na prota Petre Peroski. Jablanica zafa}a prostor od pove}e mesta, ama site zaedno ja so~inuvaat Jablanica.

Toa se mestata Toplec, Bojko, Kosarci, Asovci, Gorno Selo, Sainoa Mala, Mlace (se tretira kako mesto koe ima lekovita voda, a do nego se sega{nite Gergevci i Simixievci {to se tretiraat kako prvi koi do{le od taa Jablanica {to bila smestena vo Bigor). Tie bile na sekojdneven udar, za{to patot (Via ignacija) bil blisku do niv.

Mo`am slobodno da ka`am deka toga{ Vrani{ta nema{e pove}e od 30 ku}i, a istoto va`i i za Vele{ta so malku pogolem broj doma}instva. Znam deka bea opkoleni so trska i savar i deka ja slu{aa `abinata muzika.

Go pamtam i mostot na rekata Sum. Da potsetam deka dedo mi Klime go ima gradeno Kameniot most vo Vele{ta, a toa bilo vo poskoro vreme.

Znam deka bil roden nekade od 1848 do 1853 godina, a po~inal vo 1952 godina. Tokmu so ova sakam da se nadovrzam deka "Via ignacija" ne vrvi niz Vele{ta i Vrani{ta i ako gi protolkuvame kako zborovi Vele-{ta i Vrani-{ta toga{ bi dobilo ne{to zaedni~ko, ama za toa jas sum siten i ne sum doktor na nauki.

Mislam deka Vie g. ]u{koski sega }e mi ka`ete ne{to poop{irno za ovie sela, kako Oktisi go dobilo imeto i od koga se naseleni.

Jablanica sega zasega raspolaga so devet Gospodovi svetili{ta i tri u{te nepodignati, a mo`ebi i pove}e.

Izvinete ako Ve navrediv, sepak milo }e mi bide ako se javat i drugi lica koi{to imaat drugo mislewe, pa da sedneme vo na{iot vilaet, da nazdravime so pagur-rakii~e i vistinski da doka`eme deka i Va{eto i moeto i tretoto tvrdewe se to~ni.

Noviot milenium neka ni po~ne so doverba, qubov kon svoite najbliski i qubov kon dedov{tinata. Zaedno sme pojaki i posilni.

Jas ne znam {to sodr`i spogodbata, no izvesno e deka toa e dale~en son i deka R. Makedonija, vlastite i gra|anite imaat mnogu prioritetni zada~i.

Najnapred, otvorawe na stotina narodni kujni za da se ubla`at stradawata na siroma{nite sloevi na gra|anite.

Da ne se menuvaat zakonite brzopleto, tuku da "sozrevaat" kako vinoto i da se primenuvaat.

Da prestane kra`bata na delovi od elektri~nite dalekuvodni stolbovi i od infrastrukturata na `eleznicata (kabli, postrojki), da se prestane so kamenuvawe na vozovite.

Da nema zagaduvawe na vodite i nivnite izvori, da prestane se~eweto na {umite, da ne se gradat valkani industrii vo ~istite urbani sredini.

Ako denes 60 otsto od `itelite na R.Makedonija `iveat vo divogradbi, neka se stavi to~ka na novite divogradbi.

Protesti i sobirawa za uzurpirawe i kr{ewe na gra|anskite i individualnite prava, a ne samo po etni~ka osnova.

Da nema partizacija na stopanstvoto na instituciite na sistemot.

Da se sru{i i posledniot monopol i vo stopanskiot i vo drugite sektori na `iveeweto, ne so zakon protiv monopolot, tuku so sozdavawe uslovi za konkurencija.

Da se vovede {tedewe na buxetskite sredstva, da prestanat pro{etkite i prisustvata vo site delovi na zemjinata topka pod navodno afirmirawe na dr`avata.

Da nema divo vrabotuvawe, da za`ivee institutot doverba na vlasta, predvremeni izbori, ostavki na javni li~nosti {to go ima vo EU kade sakame da se za~lenime.

Nieden delovnik na Sobranieto ne mo`e da ja podobri politi~kata kultura na pratenicite i nieden izboren zakon ne mo`e da go spre~i polneweto na glasa~kite kutii i nasilstvoto, falsifikatite.

Od EU sme daleku kolku severniot od ju`niot pol. Za nas se misleni imenki nevladini asocijacii, protesti poradi socijalni slu~ai, poradi gazewe na individualnite i gra|anskite prava. Nie imame kvoti i klu~evi {to se narekuvaat pozitivna diskriminacija. Nacionalnite i dr`avnite praznici se prisvoeni od politi~kite partii. Namesto kontinuirana euforija i dodvoruvawe na Evropejcite, da se svrtime kon dolgoro~no animirawe na vrednostite ne za da n# bendisa Evropskata unija, tuku zaradi nas - gra|anite.

Vo na{ava dr`ava Makedonija `ivelo edno magare, pa bidej}i mnogu rabotelo i se ma~elo, re{ilo da prebega vo edna sosedna zemja, nadevaj}i se deka tamu }e `ivee porano. Vo sosednata pak zemja `iveel eden zajak. Tamu bila izdadena naredba site magariwa da bidat o{kopeni (o{troeni) za da se sotre nivniot rod. Koga razbral za toa zajakot, mu ja letnal da bega za kaj nas. Taka begaj}i dvete `ivotin~iwa se sretnale na granica. Zajakot go pra{al magareto: kade si kinisal prijatele?

- Vo tvojata dr`ava zajko. Porano bilo za `iveewe, odgovorilo magareto.

- Au, nemoj da odi{ tamu, vra}aj se vedna{ nazad, mu rekol zajakot, gleda{ deka jas begam od tamu.

- A zo{to bega{ be prijatele?

- Zo{to begam? Pa zatoa {to kaj nas izdadoa naredba site magariwa da bidat o{kopeni, da im se sotre rodot.

- Bre majkata, se zamislilo magareto. Pa dobro be prijatele, ne mi e jasno, aj za mene tamu e opasno, ama od {to ti si se uspla{il ta bega{. Ti ne si magare!?

- E taka de, ne sum magare, zajak sum, ama imam golemi u{i kako tvoite, pa mo`ebi poradi toa nekomu }e mu se pristoram deka sum magare, ta mo`e da me fatat i dodeka jas }e im doka`uvam deka ne sum magare i mene }e me o{kopat!

Vrskata so vicot - basna so na{iot Parlament e vo toa {to opozicionite partii ovie denovi ne prisustvuvaat na sednicite {to gi zaka`uva pretsedatelot Stojan Andov, pa poradi nemawe kvorum, Parlamentot ne mo`e da raboti, a so toa ne mo`e da se donesat niza va`ni zakoni za na{ata dr`ava. So toa kako {to veli opozicijata, saka da DOKA@E deka pozicijata ne e mnozinstvo, pa zatoa ne mo`e da sobere 61 pratenik.

E, sega da ne izleze rabotata kako vo pogore ka`aniot vic. Dodeka nekoj saka ne{to da doka`e, mo`e da se slu~i Makedonija nekoj da ni ja o{kopi, ta da ostaneme bez porod i da n# snema. Zatoa i na pozicijata i na opozicijata vo novata 2001 godina im posakuvam me|usebni relaksirani odnosi i plodna rabota za dobroto na Makedonija.

Napolno se soglasuvam so sodr`inata na pismoto od g. Tome Sekulovski od Skopje objaveno vo "Makedonsko sonce" br. 338 od 15.12.2000 godina so zaglavie "Glaven i (ne)odgovoren urednik". Toj kako da gi ~ital moite misli koga go pi{uval pismoto. Samo na toa }e dodadam: Ako ste Vie t.e. "Makedonsko sonce" vesnik na vistinata, toga{ ostanete takvi, nemojte da bidete pristrasni. Jas se otka`av od ~itawe na nekoi vesnici tokmu poradi nivnata ednostranost. Se samo negativnosti i crnila pi{uvaat. ^ovek da se traumatizira. Pa kaj nas se slu~uvaat i ubavi raboti i za niv treba da se pi{uva, da se podiga duhot i optimizmot kaj narodot.

Mnogu ubavi ne{ta vo novata 2001 godina.

Nikoga{ ne ~uv, ne zabele`av za{tita na individualni, gra|anski prava, borba za gra|anska dr`ava od istite lideri.

I na poslednata sednica na Sobranieto pri donesuvawe na zakonot za narodna odbrana pak uporno barawe na kvoti, pogolemo u~estvo na malcinstvata (~itaj Albancite) vo strukturite na odbranata, a visinata limitot nikoga{ ne e odreden, tuku e "fleksibilen" od 22,9 otsto, 33 otsto, a ~esto javno se iska`uva deka Albancite u~estvuvaat i do 40 otsto, {to ~esto }e ~ueme i od nekoi zapadni politi~ari, lobisti.

A tie kvoti, kade da se primenuvaat? Dali vo polciijata, armijata, sudstvoto, obrazovanieto, kvanta{kiot pazar, gradskite pazari, vo nelegalnata trgovija so oru`je, droga, beloto robje. Krajot i prostorot e beskone~en, a problemite }e bidat postojani. Koj }e ja vodi statistikata i koga }e se postigne balansot na zastapenosta. Kvalitetot, konkurencijata, znaeweto i li~niot afinitet se turnati nastrana, a Evropa ni e postojano vo ustata.

Liberalite vlegoa vo vlasta. Ako Branko saka mnogu brzo da se vrati na pozicija, zo{to bi ja osuduvale Liberalnata partija, Gu{terov, Andov. Ama ovie denovi Premierot forsira partiski firmi, Vladata od suficitot im dava samo na op{tinite ~ii gradona~alnici se od koalicijata na vlast, a ministerot za odbrana, pod pritisok, prifa}a kvoti (pozitivna diskriminacija) vo zakonot za odbrana. A spikerot, vo interes za obezbeduvawe kvorum, ne reagira. Zaboravi na unitarnata gra|anska dr`ava.