Za~nuvawe na Sveta Ana i golemite qubiteli na nebesnata slava VISTINSKA SLOBODA BEZ HRISTA NE POSTOI Pi{uva: axika @ivanka FILIPOVSKA
9.12/22.12 . e denot koga Sveta Ana ja za~nala svojata edinica, Presveta Deva Marija Bogorodica. Svetite pravedni Joakim i Ana, koi bile bezdetni celi 50 godini, po molitvite kon Boga, dobile blaga vest preku Sveti Arhangel Gavril deka }e im se rodi "}erka preblagoslovena, so koja }e se blagoslovat site narodi na zemjata, i niz koja }e dojde spasenieto" (monah Tadij, 1984). Sveta Ana vedna{ za~nala i vo devettiot mesec ja rodila Sveta Marija.Nejzinite roditeli na neboto i zemjata zra~at so beskrajna svetlina na cvrsta qubov kon Boga i nepokolebliva vera i nade`. Nivniot `ivot, voden spored bo`jite zapovedi e najgolemo i ve~no svedo{tvo pred celiot svet za goleminata na Presveta Troica, za Bo`jata pravda i dare`livost i Bo`jiot plan za spasenie na ~ove{tvoto preku verata vo Bo`jiot Sin, Isus Hristos, koj go rodi nivnata ve~na Deva Marija i izdr`a najte{ki bolki vo srceto gledaj}i go sinot edinec raspnat, koj "postrada i umre zaradi na{eto spasenie i voskresna i so sebe go voskresna ~ove~kiot rod" (dr. J. Popovi}). SVE[TENOMA^ENIKOT ELEFTERIE Na 15.12/28.12. se oddava spomen na stradaweto na Bo`jiot svetitel sve{tenoma~enik Elefterie, episkop ilirski i negovata majka Sveta Antija. Rimskiot episkop Anikitij na 15-godi{na vozrast go rakopolo`il Elefterij za |akon, na 18-ta za prezviter, a na 20-godi{na vozrast za episkop na Ilirik. Rimskiot Car Elij Adrijan (117-138) naredil Elefterij da bide ma~en zaradi verata vo Hrista. Gi pre`ivel site ma~ewa, i Bog go izlekuval od site rani. Na krajot, vo 120 godina, ma~itelite mu ja otsekle svetata glava i koga majka mu do{la nad negovoto mrtvo telo i taa bila pose~ena. Nivnite tela gi prenele vo gradot Valona. Negovoto ime zna~i sloboda, vistinsko osloboduvawe od ropstvoto na grevot, za{to vistinska sloboda bez Hrista ne postoi. SVETI SPIRIDON ^UDOTVOREC Na 12.12/25.12. se proslavuva qubitelot na nebesnata slava, prepodobniot Spirodon ~udotvorec, episkop Trimifundski. Roden e na ostrovot Kipar i zatoa e nare~en Kiparska zvezda. Bil smiren, srde~en, gostoqubiv. Kako episkop samiot ja obrabotuval zemjata i se gri`el za stokata. Od plodovite na svojot trud vr{el milosrdni dela. Bog go udostoil so dar na ~udotvorstva, mnogumina privlekol kon vistinskata vera, izlekuval od te{ki bolesti, gi gonel od niv lo{ite duhovi. Vo su{no vreme, pri glad i masovno umirawe na lu|eto na Kipar, po molitvite na Sveti Spiridon Bog ispratil do`d, zemjata dala plod i gladot prekratil. Voskresnal nekolku mrtvi, go zaprel tekot na rekata, go slu{nal glasot i gi videl angelite Bo`ji. Bil prodorliv i gi gledal tajnite ~ove~ki grevovi. Za vreme na vladeeweto na Sveti Konstantin Veliki u~estvuval na Prviot vselenski sobor vo Nikeja vo 325 godina. Sveti Spiridon na ednostaven, no mnogu jasen na~in na ispoveduvawe i branewe na Hristovata vera, potkrepuvaj}i ja so mo}ni ~uda, gi posramil ereticite i golem broj od niv se vratile kon pravoslavieto. Bla`eniot Spiridon na Soborot na najistaknatiot filozof mu rekol: "veruvame deka On (Sinot Bo`ji) e edna priroda so Otecot, ramen so Nego vo vlasta i ~esta. Ovie tajni go nadminuvaat tvojot razum". Na Soborot bogohulnikot eretikot Arije bil pobeden i osuden. |
|