Istorijata ne e samo minato

ANTI^KI I SOVREMENI SVEDO[TVA ZA RAZLIKITE ME\U MAKEDONCITE I GRCITE

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Filip Vtori likvidiral brojni gr~ki kolonisti i gi uni{til gr~kite kolonii vo Makedonija!
  • Gr~kiot anti~ki istori~ar Plutarh svedo~i deka Grcite bile pod okupacija na Makedoncite i deka vojuvale na strana na Rimjanite protiv Makedoncite!

Vo vrska so potenciraweto na razlikitepome|u Makedoncitei Grcite }e spomnemeu{te eden fakt, koj denes, ne e mnogu populariziran vo gr~kata istoriografija. Imeno, vo vremeto na Filip Vtori, poznato e deka do{lo do {irewe na granicite na Makedonija. Edna od prvite merki {to Filip Vtori ja prezel vo toj pravec bilo anektiraweto na atinskite kolonii na teritorijata na Makedonija, t.e. nivnoto priklu~uvawe kon mati~nata dr`ava. Filip Vtori nasila vlegol vo ovie gradovi, od kade, gi izbrkal gr~kite kolonisti da se vratat nazad na teritorijata na dene{na Grcija, a onie koi pru`ile otpor, gi likvidiral ili gi prodal kako robje. Eve kako avtorot Artur Vajgal go opi{uva odnesuvaweto na Filip Vtori Makedonski kon gr~kite kolonii na makedonska zemja (cit. delo, str. 64):

"Vo 349 godina p.n.e. Filip povtorno trgnal so svojata vojska na Halkidik, na isto~nata strana na Solunskiot Zaliv, kade ja prodol`il svojata politika na zadu{uvawe na buntovite na gr~kite naselbi. Go povikal Olint, glavniot grad na ovie kolonii, kone~no da se predade... No, osiguruvaj}i ja pomo{ta od Atina, ovoj grad gi zatvoril portite pred Makedoncite i daval otpor s# do 348 ili 347 godina p.n.e., koga zlatoto na Filip iznudilo predavawe na gradot vo racete na Filip i istiot bil sramnet so zemja, a gra|anite bile prodadeni kako robje".

I ponatamu:

"Pa|aweto na Olint bilo golem {ok za Atiwanite, koi im ispratile zna~itelna pomo{ vo lu|e i snabduvawe na nesre}nite kolonisti, no da se razbereme Filip nemal `elba da bide vo vojna so Atina i sega bil celosno podgotven za mirovna spogodba so niv, bidej}i ve}e nemalo drugi atinski ili gr~ki kolonii na negovite neposredni krajbre`ja. Toj samo sakal, kako {to velel, da go is~isti svoeto rodno krajbre`je od ovie stranski `iteli, koi nemale nikakvo pravo na makedonskata zemja".

Zna~i, samiot Filip Vtori velel deka Grcite od gr~kite kolonii vo Makedonija se stranci i toj postapil so niv nebare bile okupatori.

Raspolo`enieto na Grcite kon nivniot osvojuva~ Makedonija jasno se gleda i vo faktot {to re~isi site gr~ki gradovi so golema radost ja primile vesta za smrtta na Filip Vtori, nadevaj}i se deka lesno }e izlezat na kraj so negoviot mlad sin Aleksandar i deka brgu }e se oslobodat od makedonskoto ropstvo. Vo kontekst na ova da go spomneme i vostanieto {to Grcite od Teba go krenale protiv makedonskata vlast na Aleksandar Makedonski pred negoviot pohod kon Azija, koe detalno go opi{uva tokmu anti~kiot gr~ki istori~ar Arijan. Toj pi{uva deka i Atiwanite posakale da se priklu~at na Tebancite, no Aleksandar `estoko go zadu{il vostanieto na Tebancite, {to bilo pouka i za site ostanati Grci. Teba bila sru{ena do temel, a mnozina od vostanicite i od nejzinite `iteli bile ubieni. Se smeta deka bile ubieni okolu {est iljadi Grci -Tebanci (Arrian: "The Campaigns of Alexander", Translated by Aubrey De Selincourt, Pengiun books, USA, 1987).

Omrazata na mnozinstvoto Grci kon nivniot okupator Makedonija doa|ala do izraz i vo mnogu drugi priliki. Taka, na primer, Aleksandar Makedonski se biel protiv golem broj Grci u{te vo prvata poseriozna bitka protiv Persija kaj rekata Granik. Vo ovaa bitka Aleksandar zarobil okolu 2.000 Grci, koi se borele na stranata na Persija.

Mo`ebi poradi seto ova vo udarnite edinici na makedonskata vojska, t.e. vo poznatata Makedonska falanga, nikoga{ nitu eden Grk ne bil postaven kako zapovednik.

I ZA GRCITE OD AZIJA ALEKSANDAR BIL OKUPATOR

]e navedeme u{te eden fundamentalen podatok za odnosite pome|u Grcite i Makedoncite vo vremeto na Aleksandar Makedonski. Po ras~istuvaweto na odnosite so gr~kite gradovi na teritorijata na dene{na Grcija, Aleksandar Makedonski navlegol vo Azija na teritorijata na toga{na Persija. Na toga{niot zapaden breg na Persija (dene{niot zapaden breg na Turcija {to izleguva na Egejsko More), imalo golem broj gr~ki gradovi, koi bile okupirani od Persija. Naselenieto vo ovie gradovi bilo gr~ko, pa spored toa, koga Aleksandar navlegol vo Persija, ova naselenie trebalo da go do~eka kako svoj osloboditel od persiskoto ropstvo. Duri i samiot Aleksandar bil ubeden deka Grcite od ovie gradovi }e se raduvaat na negovoto doa|awe, zatoa {to }e im go "vrati helenskiot duh" i povtorno }e gi spoi so ostanatite gr~ki gradovi od koi nasilno bile oddeleni. No, ne samo {to ne se slu~ilo toa, tuku se slu~ilo sosema sprotivnoto. Gr~kite gradovi vo Mala Azija go do~ekale Aleksandar kako nov porobitel poradi {to mu se sprotivstavile so site svoi sili! Naj`estok otpor na Makedoncite im pru`il gr~kiot grad Milet. Vo ovoj grad Grcite vodele golema borba protiv Makedoncite, pri {to mnozina od niv bile ubieni otkako gradot bil osvoen od Makedoncite. Sli~no kako Grcite od Milet postapile i `itelite na gr~kiot maloaziski grad Halikarnas, a vakov bil slu~ajot i so gr~kiot grad Soli, {to se nao|al na Rodos. Grcite od ovoj grad ne sakale ni da slu{nat za Aleksandar, a kamo li da go pre~ekaat ovoj tu|inec kako svoj osloboditel. Poradi toa, otkako vlegol vo ovoj grad Aleksandar im nametnal na gra|anite te{ki dava~ki.

Poradi seto ova se postavuva pra{aweto: do kolku Makedoncite bile Grci, zo{to toga{ gr~kite gradovi i naselenie, koi bile porobeni od Persija im dale tolku golem otpor na Makedoncite? Neli bi trebalo tie da se raduvaat na svoeto osloboduvawe?

U{te podrasti~en primer za omrazata na Grcite kon Makedocnite bil slu~ajot so bitkata kaj Is, koga na stranata na Persija, protiv Aleksandar Makedonski, se biele duri trieset iljadi Grci i toa kako elitni edinici vo sostavot na Persiskata vojska! Po pobedata na Aleksandar nekoi od niv bile zarobeni, no nad 8.000 uspeale da pobegnat vo planinite, za {to isto taka svedo~i anti~kiot gr~ki istori~ar Arijan, koj duri pi{uva i deka pome|u Makedoncite i Grcite postoelo "rasno rivalstvo" (Arrian, cit. delo, str. 119)

Podocna i vo bitkata kaj Gavgamela protiv makedonskata vojska na stranata na Persijancite isto taka u~estvuvale iljadnici Grci.

Poradi seto ova navistina e sme{no koga dene{nata gr~ka istoriografija tvrdi deka vojskata na Aleksandar Makedonski navodno bila "gr~ka". Kakva e taa "gr~ka vojska", koja se biela protiv iljadnici Grci pripadnici na persiskata vojska? I zo{to Grcite se biele na stranata na Persija, dokolku vojskata na Aleksandar i navistina bila "gr~ka"? Se znaat vekovnite neprijatelstva me|u Persijancite i Grcite, pa ottamu nema nikakva logika desetici iljadi Grci da se borat na stranata na Persija protiv "sopstvenata" vojska. Odgovorot na ovie pra{awa e eden i edinstven! Ogromen broj Grci ja mrazele Makedonija pove}e i od svojot vekoven neprijatel Persija, {tom duri re{ile i da u~estvuvaat na nejzina strana vo vojnata protiv Makedoncite.

GRCITE IM POMAGAAT NA RIMJANITE

Deka Makedoncite ne bile Grci pi{uva i anti~kiot gr~ki istori~ar Diodor Sicilijanecot, a taka pi{uva i Plutarh. Ovoj poznat gr~ki istori~ar (1 i 2 vek po Hrista) sosema jasno napi{al deka Grcite bile pod ropstvo na Makedoncite i deka bile oslobodeni duri otkako na Balkanot se pojavile Rimjanite. Vo svojata biografija za rimskiot vojskovoditel Pavel Emilijan, Plutarh pi{uva:

"Rimjanite... go porazija kralot Filip vo Tesalija i gi oslobodija Grcite od makedonskiot jarem" (Aemilius Paulus by Plutarch, Translated by John Dryden).

Ovde jasno gledame deka Plutarh gi spomenuva "Grcite" (a ne Atiwanite, Tebancite i sl.), oddelno od Makedoncite. Spored toa jasno e deka za nego toa bile dva razli~ni naroda, od koj edniot narod (Makedoncite) go dr`el pod ropstvo drugiot (Grcite, t.e. Atiwanite, Tebancite i ostanatite Grci).

Vpro~em, Grcite i voeno im pomagale na Rimjanite za da ja osvojat Makedonija, no i makedonskoto kralstvo na Selevkidite (za koe }e pi{uvame vo prodol`enie). Ova jasno go poso~uva nau~nikot Adkok vo svojata kniga: "Grcite i Makedoncite - Umetnosta na vojnata", vo koja pi{uvaj}i za navleguvawata na Rimskata Imperija na Balkanot, konstatira:

"Ne treba da se zaboravi deka vo svoite sudiri so Makedonija i so Sirija na Selevkidite (isto taka Makedonci, z.m.), Rim bil pomognat od gr~ki edinici na ~elo so komandanti Grci (F. E. Adcock: The Greek and Macedonian Art of War, University of California Press, Berkeley and Los Angeles, 1957, str. 96).

Makedoncite i Grcite kako oddelni narodi vo svoite dela gi spomnuva i anti~kiot evrejski istori~ar Josif Flavij, a taka e i so pogolem broj sovremeni istra`uva~i.

Vo vrska so seto ova d-r Borza go dava slednoto rezime:

"Obajcata Herodot i Tukidid gi opi{uvaat Makedoncite kako stranci, kako poseben narod koj `ivee nadvor od granicite na gr~kite gradovi-dr`avi(...) Makedoncite... sebesi ne se smetale kako gr~ko pleme, nitu kako kakov bilo drug balkanski narod, tuku samo kako Makedonci. Ova go znaele site stranski protagonisti - od vremeto na Darie i Kserks, do vremeto na rimskite generali (Borza, cit. delo, str. 96).

Vo spomenatata "Istorija na Grcija", ~itame:

"Makedoncite od sedmiot i {estiot vek pred Hrista pretstavuvale celina od `estoki vnatre{ni plemiwa, rasporedeni vo posebni mali kne`estva i bile posebni vo odnos na Grcite... Herodot, koj gi smeta epirskite Molosijani i Tesprotijanite kako deca na Helen, decidno go misli sprotivnoto vo odnos na Makedoncite" (History of Greece, cit. delo, del 2, str. 11).

Poznatiot germanski istori~ar Ulrih Vilken vo vrska so etni~kite razliki pome|u anti~kite Makedonci i Grcite, vo svoeto poznato istorisko delo Aleksandar Makedonski zapi{al:

"Makedoncite bea napolno zdrav narod. Tie ne bea trenirani kako gr~kite atleti, tuku bea kako Rimjanite so vojni~ki naviki. No, pokraj ovie dobri osobenosti, tie imaa i mnogu lo{i naviki, ostanati od damne{nite vremiwa, kako {to be{e neumerenoto piewe, so {to, vo o~ite na Grcite bea vistinski varvari. Me|utoa, antagonizmot be{e recipro~en, bidej}i Makedoncite bea izrasnati vo edna gorda i samosvesna nacija, koja so prezir gleda{e na Helenite" (Ulrih Vilken: Aleksandar Makedonski, 1931 godina vo prevod na makedonski, Skopje, 1988 g.).

I poznatiot amerikanski istori~ar Badijan vo svojata kniga "Grci i Makedonci" gi potencira razlikite me|u Makedoncite i Grcite (Badian E. "Greeks and Macedonians", Studies in the History of Art, Washingtion, D.C., 1982).

Vo svetski poznatata amerikanska op{ta CD-enciklopedija Microsoft Encarta (USA, 1998; naslov Europe) vo vrska so negr~koto poteklo na Makedoncite ~itame:

"Makedonija, koja se nao|a na sever od Grcija, otprvin ne bila sosta-ven del od gr~kiot svet. No, vo 4 vek pred Hrista, nejzi-nata vladea~-ka klasa se helenizirala. Pod Filip II, Makedonija go osvoila pogolemiot del od Grcija, ja priklu~il i teritorijata na Persiskata Imperija na ova carstvo".

(Prodol`uva)