Istorijata ne e samo minato

DALI OLIMPISKITE IGRI POTEKNUVAAT OD MAKEDONIJA?

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Na Makedoncite im bilo zabranuvano da u~estvuvaat na gr~kite olimpiski igri!
  • Poznatata amerikanska istori~arka d-r Sindija Sindor Slovikovski pretpostavuva deka Olimpiskite igri mo`ebi poteknuvale od Makedonija, a ne od teritorijata na dene{na Grcija!

^estopati gr~kite istori~ari tvrdat deka najgolem dokaz spored koj Aleksandar Makedonski navodno bil "Grk", bil faktot {to nemu mu bilo dozvoleno da u~estvuva na Olimpiskite igri, na koi bilo dozvoleno da u~estvuvaat samo "Helenite".

Spored nekoi istoriski podatoci (prezentirani od Herodot) na gr~kite Olimpiski igri u~estvuval i Aleksandar Prvi (predokot na Aleksandar Veliki Makedonski). Herodot duri pi{uva i deka Aleksandar Prvi pobedil vo edna trka na gr~kite Olimpiski igri. Pa, zarem ova ne e dokaz deka Makedoncite bile "Grci"?

Kako odgovor na ova pra{awe }e poso~ime na nekolku momenti. Kako prvo, nekoi sovremeni istori~ari go stavaat pod golem znak pra{alnik u~estvoto na Aleksandar Prvi na gr~kite Olimpiski igri. Vrvniot poznava~ za ulogata na sportot vo anti~ko-makedonskoto op{testvo d-r Sindija Sindor Slovikovski smeta deka Aleksandar Prvi voop{to ne u~estvuval na gr~kite Olimpiski igri. Taa potsetuva deka negovoto ime go nema vo spisokot na pobednicite na nitu edna toga{na Olimpijada. Taa doka`uva i deka vo vremeto na doti~nata Olimpijada Aleksandar Prvi bil prestar za da u~estvuva na nea kako kral, a kamo li da bide pobednik vo trkata na okolu 193 metri (D-r Synthia Syndor Slowikowski, Sport and Culture in the Ancient Macedonian Society, The Pennsylvania State University, 1988, str. 47).

No, duri i da prifatime deka Aleksandar Prvi i navistina u~estvuval na nekoja toga{na Olimpijada. Negovoto eventualno u~estvo voop{to ne odelo taka lesno i bilo dozvoleno duri po negovoto uporno instistirawe pred Grcite i toa so strogo ograni~uvawe, spored koe, samo makedonskite kralevi mo`ele da u~estvuvaat na Olimpiskite igri, dodeka na nivniot narod (Makedoncite) i natamu im bilo zabraneto u~estvoto na ovie igri. Osven toa, se znae deka Aleksandar Prvi vo vremeto na 76 olimpijada bil proglasen za "proksen" od strana na atiwanite. Taa titula Grcite im ja davale samo na svoite gosti i prijateli.

MAKEDONCITE I OLIMPISKITE IGRI

[to se odnesuva do u~estvoto na Olimpiskite igri od strana na Aleksandar Makedonski, toa voop{to ne e ~udno. Vo toa vreme toj bil gospodar nad Grcite i ne e jasno koj mo`el da go spre~i da u~estvuva na ovie igri. Vo vrska so seto ova d-r Slovikovski pi{uva:

"Grcite ne gi priznavale Makedoncite kako svoi Heleni i Makedoncite ne mo`ele normalno da u~estvuvaat vo panhelenskite natprevaruvawa" (Isto, str. 51).

I ponatamu:

"Po Aleksandar Veliki za prv pat obi~nite makedonski gra|ani se pojavile na startnite linii vo Olimpija, Delfi i ostanatite centri na panhelenskite igri" (Isto, str. 102).

I ponatamu:

"Za vreme na vladeeweto na Filip, osven samiot toj, nitu eden Makedonec ne u~estvuval na Olimpiskite igri... Vsu{nost obi~nite Makedonci ne u~estvuvale na Olimpiskite igri s# do vremeto po Aleksandar Veliki" (Isto, str. 140).

Koga sme kaj Olimpiskite igri da go ka`eme i toa deka postojat seriozni pretpostavki deka ovie igri prvo bile sozdadeni vo Makedonija. D-r Slovikovski (cit. delo, str. 71) pi{uva deka Olimpiskite igri {to gi vospostavil makedonskiot kral Arhelaj, mo`ebi bile postari od gr~kite, t.e. tie mo`ebi pretstavuvale samo obnovuvawe na nekoi drevni makedonski Olimpiski igri, ~ij prethodnik bil nekoj arhai~en makedonski festival posveten na Zevs. Ovde ~itame:

"Mo`no e nekoj mnogu star festival posveten na Zevs da bil obnoven od Arhelaj... Epigrafaskite podatoci od helenisti~kiot period ni sugeriraat deka postoele rasko{ni proslavi vo site makedonski zaednici vo ~est na Zevs vo mesecot Dios. Vo takov slu~aj verojatno e deka vo ~est na Zevs vo Dion postoel nekoj postar arhai~en festival u{te pred vremeto na Arhelaj".

Dali }e se potvrdi ili ospori ovaa pretpostavka }e zavisi od napre-dokot na arheolo{kite iskopuvawa vo Makedonija pod Grcija, koi s# u{te, poradi dobro poznatite pri~ini, nedovolno napreduvaat. Vo vrska so ova d-r Slovikovski pi{uva:

"Arheologijata vo Dion ima napreduvano samo do rimskite sloevi, no }e bide interesno da se otkrie dali navistina Arhelaj samo gi obnovil igrite {to tamu se odr`uvale" (Isto, str. 72).

Kako "dokaz" deka Makedoncite bile Grci, dene{nite gr~ki istori~ari ja nudat i izjavata na Aleksandar Prvi, koj (spored Herodot) samiot izjavil deka poteknuva od gradot Arg na Peloponez.

Kako prvo, gradovi po ime Arg imalo nekolku vo toga{niot anti~ki svet. Denes s# pove}e nau~nici (vklu~uvaj}i go i aleksandriskiot istori~ar od II vek Apijan) smetaat deka, iako Aleksandar go spomnal Arg na Peloponez kako grad na svoeto poteklo, toa vsu{nost se odnesuvalo na Arg Orestikon (blizu dene{no Rupi{ta, grat~e {to se nao|a po gorniot tek na r. Bistrica vo Makedonija). Ova zna~i deka Aleksandar Prvi, sakaj}i po sekoja cena da u~estvuva na gr~kite Olimpiski igri, najverojatno go izmislil svoeto gr~ko poteklo od Peloponez. Denes pogolem broj nau~nici se soglasuvaat so ovaa teorija i smetaat deka toj si bil Makedonec so poteklo od Makedonija, no za da mu dozvolat da u~estvuva na gr~kite Olimpiski igri, namerno im rekol na Grcite deka poteknuva od Peloponez, t.e. deka i samiot e Grk.

Ovaa teorija (za potekloto na Aleksandar Prvi od Makedonija, a ne od Peloponez) ja zastapuvaat tokmu golem broj gr~ki istori~ari!

Taka, na primer, gr~kiot arheolog Aliki Stujanaki vo vodenskoto periodi~no spisanie Edesaika hronika (maj-avgust, 1972, str. 18) pi{uva deka prvata poznata dinastija na Makedoncite nema poteklo od Arg na Peloponez, tuku od Arg vo makedonskata oblast Orestida i deka pove}eto gr~ki istra`uva~i ja prifa}aat ovaa teza. Taa pi{uva:

"Pomladite istra`uva~i na istorijata oformija dve razli~ni gledi{ta: edni deka Argos, kako mesto za potekloto na Argeadite e na Peloponez..., a drugite tvrdat deka Argos e vo Orestida (oblast vo Makedonija, z.m.) kako {to objasnuva i Apijan. Poslednive se pove}e i poverodostojni (podvlekuvaweto e moe, z.m.). (Hristo Andonovski, cit. delo str. 12).

POTEKLOTO OD ARG

Osven preku u~estvoto na gr~kite Olimpiski igri, Aleksandar Prvi Makedonski sakal da im se dobli`i na Grcite i poradi politi~ki pri~ini. Prakti~no negova cel mu bila {to pove}e da bide prisuten vo gr~kiot svet, iako sorabotuval i so Persija (koja toga{ bila neprijatelski raspolo`ena kon Grcite). Negovata sestra bila ma`ena za visok persiski dostoinstvenik, poradi {to za vreme na gr~ko-persiskite vojni Aleksandar Prvi igral uloga na pregovara~ me|u zavojuvanite strani, koj bil tu na ednata, tu na drugata strana. Duri otprvin toj bil na stranata na Persijancite, no no}ta pred bitkata pome|u Perisjancite i Grcite kaj Platea, toj naedna{ se svrtel na stranata na Grcite i poradi toa go dobil prekarot Filhelen (po~ituva~ na Helenite), {to isto taka sosema jasno zboruva deka toj ne bil nikakov Helen, tuku stranec koj gi po~ituval Helenite. Interesno e {to dene{nite gr~ki i progr~ki istori~ari terminot "Filhelen" se obiduvaat da go objasnat kako "sinonim za Helen" (!?). Reagiraj}i na vakvata manipulacija, d-r Borza pi{uva:

"'Filhelen'... bil naziv koj normalno deka se odnesuval na negrcite. Naporite na nekoi sovremeni avtori terminot 'Filhelen' da go pretsta-vat kako sinonim za 'Helen' ostanaa bez uspeh" (Borza, cit. delo, str. 113).

Podocna, tokmu Aleksandar Prvi zapo~nal so delumno prifa}awe na gr~kata kultura vo Makedonija i nejzino me{awe so makedonskata (bez da navleguvame vo analiza kolku i taa kultura bila avtenti~na gr~ka, a kolku nastanala kako rezultat na vlijanieto na postarite narodi - toa }e go ostavime za slednata prilika).

Vo polza na negiraweto na navodnoto gr~ko poteklo na Aleksandar Prvi, t.e. na makedonskata kralska ku}a, od gradot Arg na Peloponez, postoi u{te edna teorija, koja stanuva s# poprifatena vo svetskata nau~na javnost. Pove}e istori~ari (me|u koi i ovde spomnatite d-r Borza i d-r Slovikovski) poso~uvaat na faktot deka ne postoi nikakov dokaz deka makedonskata kralska ku}a poteknuvala od gr~kiot Arg. Spored ovaa teorija, prikaznata za navodnoto gr~ko poteklo na makedonskata kralska ku}a bila izmislena poradi politi~ki potrebi na toga{nite makedonski vladeteli. Vakvata prikazna mu bila raska`ana na Herodot za vreme na negovata poseta na Makedonija. Pri~ina za ova bil stravot na Makedoncite od Persija, poradi {to barale pribli`uvawe kon gr~kite gradovi-dr`avi, no i u~estvoto na toga{nite presti`ni gr~ki Olimpiski igri. Kako rezultat na vakvata prikazna, mitolo{kiot junak Herakle stanal slaven i po~ituvan od Makedoncite. Podocna i Filip II ja forsiral ovaa prikazna za da mo`e polesno da vladee nad gr~kite gradovi-dr`avi (D-r Synthia Syndor Slowikowski, Sport and Culture in the Ancient Macedonian Society, The Pennsylvania State University, 1988, str. 89). Ovaa tendencija svojot odraz go na{la i na makedonskite moneti.

MAKEDONSKATA KRALSKA KU]A

D-r Borza pi{uva deka Herodot nekriti~ki ja zapi{al ovaa prikazna, a podocna Tukidid samo ja prepi{al od nego. I d-r Borza decidno potsetuva deka nema nitu eden arheolo{ki naod vo potkrepa na ovaa prikazna, kako i deka istata e zasnovana samo vrz mitologija (Borza, cit. delo, str. 48, 80, 81 i 83). Toj potsetuva deka vo vremeto na sozdavaweto na ovaa prikazna bilo vo moda vladetelite da baraat vrski so mitolo{ki ili drugi slavni li~nosti. Vpro~em, vakva pojava imalo i podocna. Taka, na primer, podocne`niot makedonski kral Filip V uporno tvrdel deka e rodnina na Filip II (iako toa ne bilo to~no). Ima i drugi vakvi brojni primeri vo istorijata ne samo kaj Makedoncite, tuku i kaj mnogu drugi narodi.

Kako u{te eden argument protiv prikaznata na Herodot za navodnoto "gr~ko poteklo" na makedonskata kralska ku}a, d-r Borza naveduva i eden podatok {to go pi{uva samiot - Herodot! Borza veli deka dodeka od edna strana Herodot pi{uva deka Aleksandar Prvi bil "Grk" (iako na edno mesto go narekuva i Makedonec), od druga strana istiot toj Herodot (7.130) pi{uva deka Tesalijcite bile prvite Grci, koi bile pot~ineti od Persijancite, {to zna~i deka tie bile najsevernite Grci na Balkanot. D-r Borza potsetuva i deka toga{nite Grci mnogu dobro znaele do kade `iveat nivnite sonarodnici i deka nikoj od niv toga{ ne ja smetal makedonskata vladeja~ka dinastija za "gr~ka" (Borza, cit. delo, str. 113).

Mitolo{kata vrska pome|u makedonskata kralska ku}a i mitolo{kiot junak Herakle bila negirana u{te vo antikata i toa od samite Grci! Decidno svedo{tvo so koe bila osporena sekakva etni~ka (no, i mito-lo{ka) vrska pome|u anti~kite Makedonci i "gr~kiot bog Herakle", dal tokmu Grkot Demosten. Vo eden od svoite brojni antimakedonski govori toj go osporil pravoto na Filip II da se smeta sebesi kako potomok na Herakle. Pritoa Demosten rekol:

"Jas smetam deka Herakle, sekako so negoduvawe gi slu{na zborovite na pratenicite, koi postojano povtoruvaa deka Filip vodi poteklo od ovoj bog. Ovoj bog dobro neka go zapoznae prezritelot na site religii. Ovoj gr~ki bog neka go sogleda tiraninot Makedonec. Ovoj bog, mrazitel, kaznuva~ i uni{tiva~ na tiranijata..." (Kvintij Kurtij Ruf, cit. delo... str. 30).

(Prodol`uva)