Zo{to Grcite ja spu{tija grani~nata rampa za na{ poznat gra|anin

GR^KIOT HELSIN[KI KOMITET GO BRANI MAKEDONSKIOT PREVEDUVA^

Razgovaral: Viktor CVETANOSKI

Gr~kiot helsin{ki komitet ja tu`i sopstvenata dr`ava poradi toa {to nejzinite vlasti neodamna go vratile od grani-ca makedonskiot preveduva~, Vasko Karaxa. Bil pokanet od Nacionalniot centar na knigata na Grcija za da prisustvuva na sredbata na preveduva~ite od balkanskite zemji. Desetinata knigi {to gi prevel na gr~ki jazik verojatno bile povod da dobie oficijalna pokana za ovaa sredba. So pokanata oti{ol vo gr~kiot konzulat vo Skopje, kade {to i dobil viza. Me|utoa, koga stasal na preminot Evzoni, slu`benikot pred nego ja zatvoril grani~nata rampa. Mu rekol deka ne mo`e da vleze vo nivnata dr`ava, za{to taa ocenila deka e nepo`elna li~nost.

Ovoj na{ poznat preveduva~ od makedonski na gr~ki jazik i obratno, zad kogo stojat triesetina prevedeni knigi, ne malku bil iznenaden. Dotolku pove}e {to dotoga{, mnogupati, bez nikakvi problemi, vleguval vo Grcija i privatno i slu`beno, so makedonski delegacii. I pokraj toa {to bil dlaboko pogoden od postapkata na gr~kite vlasti, se pomiril so sudbinata i ne prezel nikakvi ~ekori za da se ispravi nepravdata {to mu bila nanesena.

"Gr~kiot helsin{ki komitet ja pokrena inicijativata da me za{tituva vo Strazbur, bez moe znaewe", ni raska`uva Karaxa. "Pred edna sedmica me informiraa za toa. Mi se javi li~no pretsedatelot na Komitetot, Panajotis Dimitras i mi ka`a za nivnite nameri. Mi re~e deka mojot slu~aj }e go iznese i na sostanok na eden forum na Evropskata unija".

Najgolemata zasluga za ovaa nevladina organizacija da se zainteresira za slu~ajot na Karaxa imaat negovite prijateli Grci, so koi ima postojani kontakti. Tie prijatelstva gi sozdaval vo izminatite triesetina godini, posebno na Stru{kite ve~eri na poezijata, koga preveduval za gr~kite delegacii {to doa|ale na ovaa manifestacija. Tie isti prijateli na gr~ki jazik imaat objaveno i nekolku negovi knigi poezija.

Po povod zabranata da vleguva vo Grcija, stariot prijatel Nikos Dimu vo vesnikot "Etnos Tis Kirjakis" }e napi{e: "Izminaa ve}e pet decenii od bratoubistvenata Gra|anska vojna. Vremeto, razumnosta, pro{tevaweto, gi izle~ija traumite, gi zatvorija ranite, kako bi mo`ele da go gledame vo o~i drugiot, nezavisno na koja strana & pripa|ale na{ite tatkovci ili dedovci. No, sepak, toa ne va`i za eden minimalen broj lu|e, koi duri i denes, vo dlaboka starost i izma~eni, ne mo`at duri da se poklonat na grobovite na svoite predci", }e podvle~e toj, postavuvaj}i go pra{aweto: "Od {to se pla{i gr~kata dr`ava?"

Istovremeno na istiot vesnik }e mu go prilo`i pismoto na pisatelot i doktor po medicina G. Nakrayas do premierot Kosta Simitis vo koe i toj }e izrazi ogor~enost od postapkite na vlastite na negovata dr`ava. "I dodeka vo na{ata zemja se amnestiraa site biv{i borci na Demokratskata armija, kolaboracionistite, sorabotnicite na Germancite i Tagmasfatlitite (pripadnici na okupatorskite bezbednosni bataljoni, n.z.), duri i po 50 godini im se zabranuva samo na odredena kategorija porane{ni partizani poklonuvaweto vo nivniot roden kraj", }e napi{e toj .

Nikos Dimu vo svoeto obra}awe ponatamu istaknuva deka vo vakvi slu~ai malku ~ove{tina i malku razum ne bi bile {tetni, za{to so niv se srami zemjata.

"Sakam da se osudi takvata postapka na gr~kite vlasti, ne samo zaradi mene, tuku za site neza{titeni i onepravdani Makedonci od Egejska Makedonija", dodava Karaxa. Toa {to se slu~uva so nas te{ko e da se razbere. Nostalgijata {to ja nosime so sebe nikoga{ ne zgasnuva, so vremeto duri e s# posilna. Taa bolka nikoga{ nema da zgasne. Gor~livo e ~uvstvoto na obespravenost, deka ne si za{titen. Da nema{ pravo da go poseti{ rodniot kraj, rodnoto selo, da gi vidi{ mestata na tvoeto detstvo, da im oddade{ po~it na mrtvite. Toa {to najmnogu me boli e faktot {to jas imam amanet od svoite roditeli da go posetuvam grobot na mojot pokoen brat Ta{ko Karaxa. A, eve, ne mo`am. Toj be{e eden od prvite organizatori na Narodnoosloboditelnata borba vo na{iot kraj i e ubien od Germancite vo Solun 1942 godina".

Vasko Karaxa, sepak, se nadeva deka ne{tata }e se izmenat. Toa go potkrepuva so faktot {to denes vo Grcija ima intelektualci koi ne se soglasuvaat so oficijalnata politika.

"Vo posledno vreme se izdadeni pove}e knigi vo na{a za{tita. Avtori se progresivni lu|e, koi sekoga{ bile demokrati. Niv ne im pre~i ni imeto ni s# drugo okolu Makedonija, za {to stana tolku golema vreva vo poslednive godini. Eve, sega, vo Atina izleze edna ~udesna kniga: 'Zabranetiot jazik', podgotvena od novinarot na 'Elefterotipija', Tasos Kostopulos, koj ima sobrano impozanten materijal za zabranata na na{iot, na makedonskiot jazikot. Vo taa kniga se objaveni mnogu dokumenti, s# {to e napi{ano vo gr~kiot pe~at od 30-tite do 50-tite godini so makedonskiot jazik, koj vlastite so dekret go zabranuvaa", objasnuva Karaxa.

Vo Grcija ima otpe~ateno i drugi knigi kako, na primer, "Subjektivnata istorija" na poznat istori~ar, vo koja toj otvoreno pra{uva: "Do koga strav od multikultura, od pove}ejazi~nost, od eden narod koj ima drug jazik, druga kultura, drugi obi~ai?"

"Za `al taa grupa intelektualci e mala i pomalku vlijatelna od taa {to dava zabrani, {to n# proglasuva za nepo`elni", veli Karaxa. Da te proglasat za nepo`elna li~nost na edna zemja zna~i da te opredelat kako ~ovek opasen za bezbednosta na taa zemjata. Jas nikoga{ ne sum rabotel protiv gr~kata dr`ava. Naprotiv, jas so moite prevodi imam pomognato za zbli`uvawe na kulturite na dvete dr`avi. Posebno sega, otkako se otvori stopanstvoto, ~esto me koristat kako preveduva~ na biznis-sredbi, vo Komora, na Saemot i na drugi mesta. Samo vo 1997 godina, vo Atina bev slu`beno dvapati. Pri~inite zo{to me vratija ne gi znam. Smetam deka stanuva zbor za nekakva golema kleveta".