VO MAKEDONIJA BUGARKA

VO BUGARIJA MAKEDONKA

Katerina Trajkova - Nurxieva `ivee vo Blagoevgrad, a od {esti ovoj mesec se nao|a na lekuvawe vo bolnicata "Sveti Erazmo" vo Ohrid. Kako {to ni objasni d-r Zore Qu{evska-Traj~evska, odredena & e fizikalna terapija. Taa ima kompresija na torokalnite pr{leni kako posledica na povredite zdobieni od soobra}ajkata pred ~etiri godini i vo bolnicata }e ostane kolku {to e potrebno.

MS: Gospo|o Trajkova - Nurxieva, kako se slu~i Va{ata povreda i kako dojde do toa povtorno da bidete smesteni vo bolnicata vo Ohrid?

NURXIEVA: Postojano sum so problemi i edna ve~er stanuvaj}i od krevet se povrediv, bidej}i s# u{te imav posledici od soobra}ajkata i te{ko se dvi`am. Soobra}ajkata se slu~i na 16 avgust 1996 godina i od povredite s# u{te imam posledici, a tie namerno go odolgovlekuvaat deloto i namerno sakaa da me pratat vo edno selo Prade` za da umram tamu, zatoa {to od bolkite dobivav visok pritisok.

Ovde vo bolnicata se dobri so mene i ~esto pati mi velat: Katerina sama li si? - Ne sum sama, im velam, so mislite sum. Da mo`ea samo problemite so misli da se re{avaat!

NURXIEVA: Koga dojde Qub~o na vlast jas mu go ~estitav izborot i toj mi re~e: "Tetka Katerina, jas znam s# za tebe i }e ti pomognam, nemoj da doa|a{, jas }e te posetam tamu. Dobro, mu rekov, jas znam za tebe samo od "Makedonsko sonce", ~itav za izborite i sega si na mestoto koe treba da mu slu`i na narodot.

Ponekoga{ ne mo`am da izdr`am i }e napi{am nekoe pismo do makedonskata Ambasada vo Bugarija. Porano ambasador be{e \or|i Spasov, a po nego dojde Nikola Todor~evski za koj slu{am ubavi zborovi. Makedonija zaslu`uva da bide pretstavena od eden ~ovek na visoka kultura i kolku {to znam Qub~o Georgievski stoi tokmu na takvo nivo, no dosega nitu edno vlakno nemam dobieno od Makedonija.

NURXIEVA: Jas vodam vojna da ne mi go zemat grobot na tatkoto na Goce Del~ev. Velat vo Kuku{ gi izorale grobi{tata i ne se znae grobot na baba Sultana, a si velam dobro, {tom se znae grobot na dedo Nikola, kako mo`e da ne se znae grobot na baba Sultana? Jas minatiot pat koga le`ev ovde gi molev da mi dadat edna kutija so boja za da gi obnovam bukvite na grobot, no nikoj ne dojde ni cve}e da stavi na grobot, nitu sve}a da zapali. Jas reagirav i do "Makedonsko sonce" i do nekoi drugi vesnici koga pred pove}e godini vo "@olt trud" se objavi tu|a slika i pod slikata tekst so naslov: "Opeloto na dedo Nikola na koe prisustvuvaat negovite }erki i vnuci i voeni drugari od VMRO". Toga{ jas napi{av anonimno pismo i go potpi{av "Od potomok na Goce Del~ev", zatoa {to mi be{e strav deka nekoj namerno mi go pravi toa i povtorno }e napravat s# za da me skr{at. Napi{av deka e toa `iva laga i oti ne e vistina. Tie ne ka`uvaat koj go pi{uva toa i od kade im e taa slika.

Dedo Nikola e umren vo najgolema beda i siroma{tija, taka kako {to mi pravat i mene. Negovite bogati }erki nemale vreme za nego, bidej}i tie imaa fabriki i ku}i vo Kwa`evo, blizu do Sofija. Se znae{e vo cela Bugarija, tie imaa fabriki za ko`i. Sramota e toa {to dedo Nikola e umren vo najgolema mizerija. A u{te pogolema sramota e toa {to koga tatko mi podnesuva{e barawe za penzija, Todor Aleksandrov mu ja dade poslednata pomo{, poslednata penzija. Istoto se obidoa i mene da mi go napravat. VMRO isprati apel da se pomogne tetka Katerina, no jas ne dobiv ni denar. Dojde i od Germanija eden na{ iselenik i me pra{a {to mi treba. Toga{ mi treba{e samo eden lek i zlatnite Makedon~iwa mi go ispratija duri od Amerika. Od Crkovnata op{tina od Sidnej, od kade razbrale za mene ne znam, pi{uvaa deka prvata pomo{ {to }e se sobere treba da se isprati za tetka Katerina. Toa be{e objaveno na dvanaesetti dekemvri minatata godina, no do sega jas ni{to ne sum dobila.

NURXIEVA: Pretsedatelot na OMO Ilinden, Jordan Kostadinov, me pokani zaedno so pretsedatelot na Republika Makedonija da prisustvuvame na proslavata na rodendenot na Goce Del~ev vo Toronto. Tamu tie otidoa vedna{ da se sretnat so pretsedatelot Boris Trajkovski, a mene me ostavija vo crkvata "Sveti Kliment". Milite Makedon~iwa se turkaa da se vidat i da se pozdravat so mene, so vnukata na Goce Del~ev. Jas sum od tie {to po malku pla~at i tie pla~ea zaedno so mene. Dobro i prekrasno pomina taa ve~er, a potoa me ostavija vo stare~kiot dom vo Toronto. Me ostavija tamu kade {to edna{ dnevno jadev i toa samo pojadok, nikoj ne se interesira{e za mene. Ako sakav da me odnesat vo crkvata, me nosea, no za jadewe velea deka treba prvo da ima za tuka{nite `iteli. Tamu se najde eden ~ovek Dragi Stojkovski, koj mnogu mi pomogna i mi re~e deka znae oti imam mnogu problemi i }e mi pomogne da se vratam doma.

Toga{ nedelnikot "Start" saka{e da mi stavi vo usta nekoi lagi {to jas sum gi ka`ala, navodno za pretsedatelot Boris Trajkovski. Treba da ne bide{ pameten, pa vo tu|a zemja jas kako bugarska dr`avjanka da ka`am ne{to lo{o za makedonskiot pretsedatel.

Toga{ se izvr{i promocija na knigata "Golgotata na tetka Katerina" od Stojan Risteski. Jas ostaviv mnogu raboti za Goce vo Muzejot na Makedoncite vo Toronto.

Vo Toronto mi gi ukradoa parite, mi go prepravija avionskiot bilet, me globea na carina, a vizata mi istekuva{e.

NURXIEVA: Te`ok e `ivotot. Jas sum borec, iako vo bore~kite spisoci na Makedonija me nema. Jas sum borec zaedno so gospodin Mihajlo Apostolski, ~ovek koj be{e so visok moral. Koga so ^ento se slu~ija tie raboti, dojde redot na mene. Jas toga{ go zagubiv imeto i moite dov~era{ni drugari velea: Odi kaj taa Bugarkata, ete pra{aj ja taa Bugarkata!

Po ASNOM go snema ^ento i jas sekoj den se nadevav deka toj }e tropne na vratata, deka }e dojde. Jas nikoga{ ne vlegov vo negovata kancelarija. Nie komuniciravme preku eden {alter i ne bev jas, kako {to velat nekoi, negova sovetni~ka. Na ^ento ne mu trebaa sovetni~ki, toj be{e pameten ~ovek. Dene{nite sovetni~ki dobivaat na lesen na~in stanovi ku}i i koli. Neka najdat kade pi{uva deka jas sum zemala nekoga{ pari za rabotata {to ja vr{ev. Makedonija se kreva{e od pepelta i jas rabotev od qubov, a ne od interes. Koga sfativ deka ^ento nema da se vrati, si dadov ostavka so obrazlo`enie - ako mislite deka sum jas Bugarka, toga{ {to baraat koskite na ~i~ko mi vo Skopje?! Jas gi pra{av {to mo`e da bidat decata od brat i sestra koi bea Makedonci - Makedonci ili Bugari. Jas ne se sramev od toa {to go imav u~eno vo Bugarija, no go sproveduvav moeto znaewe vo Makedonija zatoa {to vo srceto bev Makedonka.

Po napu{taweto na toa mesto, kako sekretarka na ^ento, vo mene se rodi druga ideja. Vo toj period ima{e mnogu napu{teni prostorii od bugarskiot okupator i jas re{iv da ja iskoristam taa mo`nost, da se obidam da gi organiziram prvite gradinki za deca so pred{kolska vozrast. Bidej}i jas imav zavr{eno amerikanski kolex za pred{kolska vozrast, sobrav nekolku popismeni `eni i gi nau~iv na toa {to treba{e da go rabotime site zaedno za da gi organizirame detskite gradinki. Vedna{ mi dadoa direktorsko mesto na prvata detska gradinka vo Skopje. Eden den dojdoa lu|e vo voena uniforma koi me obvinija deka sum zboruvala na bugarski jazik. Kako mo`e da zboruvam na bugarski, pa toa se deca od pet godini i jas ne mo`ev da zboruvam so niv na bugarski i zboruvav kako {to tie zboruvaa, na makedonski. Eden den me viknaa i mi rekoa deka me otpu{taat od rabota, bidej}i navodno sum gi u~ela decata na bugarski i sum ja zagrozuvala bezbednosta na Makedonija. Dokumentot koj be{e potpi{an za moeto otpu{tawe jas ne go ~uvam, bidej}i `ivotot prodol`uva{e ponatamu. Ako go imav toj dokument, veruvajte }e go pratev vo Strazbur i }e se `alev.

Jas imam u~estvuvano kako dobrovolec vo Makedonskata narodnoosloboditelna brigada, a za toa imam i dokumenti, no pusti bea moite barawa i vo nivniot period ne dobiv penzija. Taa godina mi ja zemaa kni{kata i mi napi{aa samo u~esnik vo Vtorata svetska vojna, ni vo Makedonskata brigada, ni kolku vreme, ni na Makedonija, ni na Bugarija. Vo Bugarskata voena arhiva be{e zavedeno deka sum makedonski borec i jas prva dobiv voena kni{ka, a trudoviot sta` koj se smeta{e dvojno za vreme na bugarskata okupacija, za koe vreme jas bev u~itelka vo [tip i kade za edna no} mi pobele kosata, nikade go nema{e. Jas otvoreno pra{uvam i ne se pla{am od ni{to: Nemam li zaslu`eno da bidam borec ramna so istite borci od dvanaesettata makedonska narodno - osloboditelna brigada "Goce Del~ev"?! Vo Del~evo na proslavata od godi{ninata na Majskata ofanziva se vidov so Bor~e Liljak, no ne se sretnav so vistinskite borci. Tamu bea lu|e koi na 24 ~asa mo`at da se vapcaat 24 pati.

Prijatel na tatko mi be{e Pavel [atev i toj me prepora~a kaj ^ento da mu bidam sekretarka, bidej}i po osloboduvaweto na [tip, jas treba{e da pominam na strumi~kiot front kon krajot na 1944 godina. Jas s# u{te gi pametam negovite zborovi na razdelbata: "Odi }erko, nie sme dvajcata gluvci koi posledni }e go napu{time brodot". Taka jas na moite dvaeset i dve godini bev u~itelka kako i ~i~ko mi Goce. Potoa le`ev vo {tipskiot zatvor so mladite {tipjani i eden pravnik koj potoa stana pretsedatel na Republi~kiot sud, Dimo Kantarxiev, vo vremeto koga Kiro Gligorov bara{e od Bugarite da otvori kancelarija za advokat. Vo 1944 godina pominav pove}e od dva meseca vo {tipskiot zatvor. Toga{ be{e ubiena i Vera Ciriviri - Trena i bidej}i vo mladosta mnogu si li~evme, okupatorot se ~ude{e i se raspra{uva{e koja sum jas i dali sum jas taa u~itelka Vera.

NURXIEVA: Jas na 24 januari 1997 godina, {to zna~i vo vremeto na Branko Crvenkovski i Kiro Gligorov, pobarav rehabilitacija, no ne dobiv nikakov odgovor. Jas ne barav pari. Barem da re~ea babo ili bilo kako, pogre{eno e so tebe od 1946 godina, ne trebalo da te otpu{tat od rabota, prosti za gre{kata, dovolno }e be{e toa. Ni Branko nitu Kiro odgovori. Najte{ko e koga svoite te smetaat za tu|a, a mene vo Makedonija me smetaat za Bugarka, a vo Bugarija za Makedonka. Ete kolku vredi borecot kako mene koja cel `ivot se bore{e za Makedonija.

Vo Bugarija jas imam dve odzemeni ku}i od tatko mi, ednata neplatena, a za drugata plativ 7.000 leva, podignav kredit za dvaeset godini i ne smeat mene da me ocrnuvaat, kako {to ka`uva pretsedatelot na OMO "Ilinden" deka vo Blagoevgrad imam stan daden od vlasta. Toj toa go ka`a vo Toronto.

Vo revijata "Makedonija" neodamna ima{e edna fotografija na koja jasno se gleda prstenot na Goce Del~ev koj sekoga{ go nosel na maliot prst, na levata raka i na nego odbele`uval va`ni nastani. Toj prsten jas go imam zalo`eno i tie }e mi ka`uvaat deka jas sum imala stan od dr`avata, taa dr`ava mene mi zede s#, a & dade s# na edna `ena na vrhovist. Go zalo`iv Goceviot prsten koj dolgo vreme go ~uvav. Mi ja zedoa i nivata oti oti{ol nekoj ~ovek i ka`al deka e negova, a jas znam oti toj ~ovek ne mi bil nitu kom{ija, pa od kade nivata negova.

NURXIEVA: Tatko mi i majka mi do{le vo Bugarija vo mizerija. Kupile edna turska ku}a na seta siroma{tija. Vo taa ku}a jas sum rodena, a moite podocna napravija i u{te edna pomala ku}i~ka do nea. I nea mi ja odzedoa, i sega na toa Jordan Kostadinov }e ka`e jas sum imala stan dodelen od vlasta. A, jas go pra{av, na koja vlast, sine maj~in? Jas sum rodena vo carsko vreme vo 1922 godina, gi pominav site komunisti~ki vlasti, eve ja do`iveav i demokratijata i koja vlast mene mi dade ne{to? Ne samo {to ne mi dade, tuku duri i mi skrati. Sega `iveam so edna bedna penzii~ka od osumdeset i ~etiri leva, a dvaesette leva {to gi zemav kako bore~ka penzija mi gi skratija.

NURXIEVA: Tie sakaa da im bidam jas zname i na OMO "Ilinden" i na VMRO. OMO "Ilinden" gi protera site svesni Makedonci. Dve makedonski organizacii nemaat pravo na glas, mo`ebi dobivaat pari od cel svet, no parite {to im gi davaat ne im gi davaat da kupuvaat ku}i za nivnite deca, a moite deca se otpu{teni od rabota. Ma`ot od }erka mi po~ina za dvaeset minuti od maka. Imam dve }erki, ednata `ivee vo Ruse, a drugata e vo selo Bawa, Razlo{ko. Otidoa tamu da `iveat, bidej}i podignaa kredit i go zalo`ija stanot za da otvorat fabrika. Po kratko vreme stanot im go zemaa, bidej}i be{e daden pod hipoteka i kmetot edna{ re~e deka ako prodol`e{e nivnata fabrika da raboti }e ima{e leb ne samo za seloto Bawa, ami i po{iroko. Toga{ jas ne izdr`av i go pra{av {to ne si gi dadoa tie svoite ku}i pod hipoteki i {to ne im pomogna nekoj koga se zatvori fabrikata. Nikoj ne se re{i na takov ~ekor, a mojata }erka zalo`i s# i izgubi, zatoa {to nekoja strumi~ka firma ne pra}a{e ovo{je i moraa da stavat klu~. Tie se rabotni deca i nikoga{ i od nikogo ne ~ekale ni{to. Edna{ ne se kazneti za rabotata {to ja vr{ele, zatoa jas im go posvetiv napisot "Maj~ina solza" i napi{av s# {to me boli. Jas sum vinovna za s# {to niv im se slu~i, jas sum vinovna {to tie vakva majka najdoa. Imam edno vnu~e koe se vika Goce, mi veli: Babo jas utre }e ti kupam televizor vo boja. Pa toj ima samo {esnaeset godini i od kade }e mi kupi televizor, i mi naviraat solzi. Vnuk mi Goce ima{e problemi so okoto i ne go primaa vo vojska, brat mu be{e vo vojska i mnogu se izma~i. Na zet mi mu se javuvaa i mu se zakanuvaa da si dade ostavka kade {to rabote{e, a jas znam oti za ni{to ne be{e vinoven. Postojano im se zakanuvaa doma na telefon i go pretepaa deteto. Edna godina be{e ma~na i te{ka dodeka vnuk mi be{e vo vojska na gr~kata granica, toga{ jas go molev da ne nasednuva na provokacii i mu velev: "Sine, odi{ vo vojska na granica, metaksas e obnoven, toa ne e {ega. Sekoj den preminuva i belo robje preku granica, da ne si gi ~epnal tie nesre}ni `eni". No pomina i toa i toj se vrati kako primeren vojnik bez nitu edna zabele{ka vo voenata kni{ka.