PREDAVAWE NA VLASTA

Branko Crvenkovski so svojot SDSM, stega{e, no dava{e odlo`uvawe, ama koga dojde denot De, sedna i kako {to mu dolikuva na eden demokrat, na najubav na~in mu ja prenese i predade vlasta na svojot toga{en i sega{en lut protivnik Qub~o Georgievski i negovata VMRO-DPMNE.

Qub~o vleguva vo vtorata polovina od svoeto ~etirigodi{no vladeewe {to mu go doveri narodot. Premierot e svesen deka so fanfari vleze vo vlasta. Narodot o~ekuva da vidi kako }e izleze od nea?

Tokmu zaradi tie promeni, vredi da imame dr`ava, za razlika od onie ~ii dr`avi postojat bez promeni!

Ako sepak i vo najubavata, najbezbolnata promena na vlasta, ima{e ne{to {to nedostasuva, toa be{e i do den-denes e, maglovitiot testament na dr`avni~kite sostojbi {to gi prezede Qub~o od Branko.

Mo`ebi zatoa {to be{e nestrpliv da sedne na premierskata fotelja, ili zatoa {to nose{e manir na hazarder - xentlamen, pa prima toa {to }e mu dadat, vo igrata koja {totuku ja dobi, Qub~o ne izleze pred javnosta da ka`e {to nasledil, a Branko ne obelodeni {to predava.

Podocna, koga po~naa voobi~aenite opoziciski i poziciski prepukuvawa, se slu{na zadocnetoto eho na "ot~etot": Jas (Qub~o) naslediv dolgovi i prazna kasa. Jas (Branko) predadov polna blagajna i odredeni dolgovi kon stranskite kreditori, {to e normalno za edna normalna dr`ava!

I zamislete na ovaa relacija se gradi, s# u{te, a }e se gradi i natamu, seta strategija na apimozitetot na dvete najsilni partii vo dr`avata. Tuka nema lek, osven ako Qub~o ne odlu~i, zaradi civilizaciskite i demokratskite (ama utopija!?) pridobivki na Makedonija koga }e ja predava vlasta, toa go stori so nabrojuvawe na s# {to }e & ostavi vo nasledstvo na novata vlast.

Me|utoa, kako {to sega stojat rabotite, izgleda deka ovoj film na Balkanot u{te dolgo nema da bide prika`an.

Kako del od narodot koj ne ja poznava, i ne treba mnogu da ja poznava ekonomijata, osobeno ne onaa monetarnata, me ~udi pompeznoto naglasuvawe vo sekoja prigoda na Premierot, deka dr`avnata kasa e "do vrv polna", i deka analogno na toa nie ve}e sme "bogata zemja". Kojznae?!

Dva primera, pa dve dr`avi, koi mo`ebi ne se sporedlivi so Makedonija, mi ostavija do den-denes pojasni pretstavi: Amerika kaj svoite dobavuva~i e zadol`ena so 200 milijardi dolari (!!!) i taa hroni~na zadol`enost trae, a Romanija so ^au{esku do dolar se odbor~i kaj site na koi im dol`e{e!

Navistina i ne znam {to e podobro: dr`avata da bide bor~lija, ili narodot?

Dr`avata na narodot brzo mo`e da mu gi sobere parite. I tuka ne treba nekoja posebna mudrost. Ama narodot te{ko gi vra}a parite od dr`avata.

Nekoi me ubeduvaat, deka tokmu tuka "le`i zajakot" dali vo edna dr`ava ima demokratija, ili nema demokratija. Bogata dr`ava ne bila taa {to imala do vrv polna blagajna, tuku {to ima bogat narod.

Jas sum na rabot na egzistencionalnata izdr`livost! A, vie?

Premierot re~e deka }e gi otvori ~epovite da pote~e malku para i do narodot. Ubavo e toa, ama onie na izvorot, se somnevam da dozvolat onie 200 milioni marki, da im go razubavuvaat `ivotot na obi~nite smrtnici.

Zatoa Premieru, vo demokratskite zemji dr`avata ne deli narodni pari, oti gi nema. Taa se zadol`uva preku banki za da gi odr`uva instituciite na sistemot, a ne da bide donator na svojot narod.

Narodot sam se natprevaruva i izdr`uva preku slobodniot pazar, na koj dr`avata ne treba da se me{a!

Arno ama, sega se slu~uva ne{to u{te poneobi~no. Sega i partiite vleguvaat vo biznis.

Iskreno, stravuvam deka toa }e & pomogne na makedonskata demokratija, od pri~ini {to ekonomijata, ama ba{ nikako ne odi zaedno so politikata. Eve eden primer za toa: vo svoe vreme Margaret Ta~er go posetila Kralstvoto Oman. Razgovarala {to razgovarala so tamo{nite dr`avnici i vo eden moment pobarala da bide nasamo so omanskiot kral. Znaete li {to mu rekla? Firmata na nejziniot sin Mark Ta~er da ja gradi nacionalnata biblioteka na Oman!

I?

[to "i"! Odeweto potoa, od prvata pozicija na torievcite, be{e i zaradi toj vnatre{en, nedozvolen i opasen protekcionizam koj "`eleznata ledi" ne mo`e{e da si go prosti! Starite demokratii, o~igledno pa|aat i na novi predizvici.

Amerika doprva }e strada na moralen plan, oti ne go osudi Klinton za poni`uva~kata vrska so Levinska (pod masa i onie dejstvija), osven ako ne se slu~i svetot da go zafati prethodnata sostojba na Sodoma i Gomora.