ZABORAVENI

Vo minatiot broj pi{uvavme za slu~ajot na tetka Katerina i vetivme deka }e ve informirame dali Ministerstvoto za zdravstvo }e go ispolni vetuvaweto da ja premesti od bolnicata vo Strumica vo bolnicata vo Ohrid. Novinarska ekipa na na{iot nedelnik denovive be{e vo Ohrid i ja poseti tetka Katerina. Razgovorot e na str.10. Slu~kite so tetka Katerina otvoraat edna po{iroka tema za koja nekolkupati sme pi{uvale, a toa e kako ovaa dr`ava se odnesuva kon heroite koi svoevremeno gi stavile svoite `ivoti na kocka za idejata za nezavisna i obedineta Makedonija. Mnogu od niv le`ele so godini po zatvorite, la`no obvineti kako ~lenovi na van~omihajlovisti~ki organizacii, bile progonuvani i represirani na razni na~ini i denot koga Makedonija stana nezavisna go vidoa kako den na ostvaruvaweto na nivnite soni{ta i streme`i, kako {to go vidoa i pove}eto Makedonci vo svetot. Sekoja dr`ava si gi nagraduva svoite heroi ako ne za drugo barem za primer deka site patrioti, koi si gi rizikuvale `ivotite ne go napravile toa naprazno i deka dr`avata znae kako da im se oddol`i na onie koi napravile s# taa da su{testvuva. Normalnite dr`avi bi napravile specijalni odlikuvawa (kolku ubavo bi bilo da imame orden "borec za nezavisna Makedonija") i bi davale dr`avni penzii. No, kako i za mnogu drugi raboti, na{ava ne e normalna dr`ava. Kaj nas heroite se zaboraveni i ostaveni na milost i nemilost so mizerni penzii, o~ekuvaj}i ja prvata vistinska makedonska vlada i parlament koi }e znaat dostojno da im se oddol`at. Pridu`uvaj}i im se vo toa o~ekuvawe nie }e se obideme da vi doneseme serija napisi na ovaa tema i so toa privremeno da se potsetime {to zna~i po`rtvuvanosta za idejata na nezavisna Makedonija i da gi vratime barem privremeno od zaborav na{ite heroi.

Za nekolku godini Makedonija }e vleze vo NATO i toa ne e lo{o. NATO }e ja garantira bezbednosta na Makedonija od potencijalni zakani odnadvor i toa voop{to ne e lo{o. Na{ata armija }e bide reformirana, }e stane poefikasna i }e stane del od kolektivnata odbrana na Zapadot. Voeno-politi~kata situacija na Balkanot po Milo{evi} e promeneta taka {to denes zakanite za bezbednosta na Makedonija ne doa|aat odnadvor, tuku doa|aat odvnatre i toa voglavno od dva faktora: golemoalbanskiot i golemobugarskiot. Koristej}i ja korumpiranosta, lakomosta, a i glupavosta me|u mnogumina vo Makedonija, ovie dva sojuzni~ki interesi stanuvaat s# posilni so perspektiva za slednite {est godini totalno da go infiltriraat i spored toa da dominiraat vo makedonskoto op{testvo. Kako }e go napravat toa? So pari. Znacite na vakvo deluvawe se seprisutni za tie {to sakaat da go vidat toa: politi~ki partii kupuvaat biznisi, preku carinata se kontrolira {vercot na razni stoki od cigari do heroin, mitoto e nasekade. Kako e seto toa mo`no?

Denovive na gosti mi be{e eden prijatel. ^ovekot e advokat i patriot i vo muabetot, me|u drugoto, zboruvavme i za korupcijata, moralot i drugite vrednosti vo na{eto op{testvo. Op{tiot zaklu~ok be{e deka niskite primawa na vrabotenite, dr`avni slu`benici ili ne, gi vodat lu|eto vo korupcija. Primenoto mito prosto im slu`i na mnogumina da si gi prehranat semejstvata, za pokrivawe na osnovnite `ivotni potrebi. Denes so mito mo`e da se napravi s#. Vo normalni uslovi normalna reakcija na vakvo sogleduvawe na rabotite bi bila osuda na korupcijata kako negativna pojava vo sekoe op{testvo. Postojat duri i me|unarodni organizacii koi se zanimavaat so prou~uvawe na korupcijata vo svetot. Vo normalni uslovi vlasta bi intervenirala so strogi antikorupciski zakoni. Toa e vo normalni uslovi. Kaj nas, za `al, korupcijata e direktno proporcionalna so viso~inata na poziciite vo dr`avnata vlast. [to pogore vo vlasta, tolku pogolema korupcija. Nema podobro opravduvawe za sitnata sekojdnevna korupcija od ona {to obi~niot ~ovek go gleda vo visokite e{aloni na vlasta, dali e toa Parlamentot, Sudot, Vladata ili okru`niot i gradskiot mo}nik. I taka, vol{ebnoto trkalo se vrti. Korupcijata ra|a korupcija i taka do nedogled. Vo me|uvreme mo`eme da sonuvame za Evropa.

Mi ka`uvaat od Bugarija deka pred nekoj den pretsedatelot na "Radko", Paunkovski, na bugarskiot TV-kanal "Start" izjavil deka za 5-10 godini bugar{tinata }e nadvladee vo Makedonija i Makedoncite ne }e postojat (}e stanat Bugari) i te{ko }e im bide na onie istori~ari i nau~nici "makedonisti" bidej}i }e ostanele bez rabota. S# si mislam deka mo`ebi Paunkovski znae nekoi raboti, koi mnogu makedonski politi~ari, a i glasa~i ne gi znaat.

Eden od uslovite za brza integracija vo evroatlantiskite strukturi e i raspolo`enieto kaj narodot za takva integracija. Takvoto raspolo`enie najdobro se sozdava koga Zapadot }e ostavi vpe~atok deka ne poddr`uva samo edna partija ili samo eden etnikum, tuku poddr`uva koja bilo demokratski izbrana vlada na dr`avata. Za `al, vo posledno vreme Zapadot poka`uva deka ne e tolku sposoben da pravi vakov vpe~atok na nepristrasnost. Naprotiv. Kolku li teorii kru`at okolu nas za prote`iraweto na EU ili SAD na ovie ili onie interesi, za me{aweto vo vnatre{nite raboti i {to li ne. Zapadot znae {to e odgovornost, pa vreme e toa da go poka`e i doka`e i da gi otpovika onie koi se odgovorni za vakviot neuspeh. Mnogu e poubavo da ni poka`at kakvo e evropskoto odnesuvawe so primer, a ne samo da ni ka`uvaat prikazni.