GLAVEN I (NE)ODGOVOREN UREDNIK

Spored mene, ulogata na glavniot urednik vo eden nedelnik ili dneven vesnik e da gi sublimira site mislewa i stavovi od novinarskite tekstovi koi gi prilagaat novinarite po odredeni rubriki i na krajot glavniot i odgovoren urednik da dade komentar za najaktuelnoto i najanga`iranoto za taa nedela ili den, za da go zadr`i vnimanieto na sopstvenite ~itateli, a so toa i da ja poka`e sopstvenata sposobnost, darba i inteligencija, dali mo`e i e sposoben site ne{ta {to se pojavile vo taa nedela ili den, pravilno da gi analizira, razvrze, povrze i isfrli tekst koj }e odgovara i e realen za negovite ~itateli, bez razlika od koja partija e. Za `al, kako i mnogu drugi tekstovi od istiot urednik, taka i gorespomenatiot tekst voop{to ne odgovara na negovite politi~ki analizi za sostojbata {to se slu~uva na politi~kata scena vo Republika Makedonija.

Imeno, spomenatiot komentar li~i na mnogu sli~ni tekstovi koi se pojavuvaat vo drugite dnevni ili nedelni spisanija, a kako {to e poznato pozadi niv i nivnite novinari stojat politi~ki partii i sredstva koi na nekoj na~in pla}aat ili kompenziraat, za da se pojavuvaat takvi i sli~ni tekstovi.

Gorespomenatiot komentar, spored mene, e strogo namenski, politi~ki, propaganden, bidejki ako se zemat trite glavni temi koi se izneseni vo spomenatiot glaven komentar i trite spored mene, a i spored politi~kata razvrska {to se slu~i vo Parlamentot, se gleda deka avtorot na spomenatiot komentar nema darba da gi povrzuva ne{tata i deka ima pogre{na politi~ka procenka vo daden moment, a do sega kako {to jas go sledam va{iot nedelnik i ~esto pati toa se slu~uva.

Prvo, predvideniot "kraj " ne se slu~i, {to zna~i deka va{iot vesnik me|u na{ite iselenici koi `iveat vo stranstvo }e predizvika negativna konotacija, bidejki edno politi~ki predviduvate, a drugo vo stvarnosta se slu~uva.

Vtoro, vo tekstot se veli deka "reformite ne se sproveduvaat", a vo Parlamentot se vide deka samite politi~ki konkurenti koi izlegoa od Vladata, priznaa deka u~estvuvale vo sproveduvaweto na reformite. Plus toa, za site stru~ni lica i stranski ekonomski analiti~ari e poznato i potvrdeno deka vo R. Makedonija intenzivno se sproveduvaat ekonomskite i politi~kite reformi, a dali nekoj takov ili onakov novinar ili urednik }e napi{e deka ne e taka kako {to e, i ne e bitno, bidejki tie "analiti~ari" ako bile tolku sposobni i mudri, bi bile na povisoki mesta vo ekonomskiot ili politi~kiot `ivot, a se kade i {to se.

Treto, vo odnos na "blagonade`nite" kadri ne treba da se zagri`uva gorespomenatiot urednik, bidej}i na toj plan "budnosta" e na najvisoko ramni{te od site strani i mene li~no ne mi se veruva nekoj "somnitelen" kadar da se probie. Me|utoa, ako sme site braniteli na makedonstvoto, makedon{tinata, makedonskata kauza, makedonskata ideja i idnina, i na krajot i generalno na Makedonecot, potrebno e samite novinari i glavni urednici da gi optegnat strelite i protiv site tu|i propagandi i neprijatelski celi koi gi nosat vo sebe vidlivo ili latentno i drugite politi~ki partii koi egzistiraat na na{ata makedonska politi~ka scena.

Na primer, sega{nata najgolema opoziciona partija i preostanatite drebni partii okolu nea nikoga{ na svoite mitinzi ne go istaknale (barem na mitinzite) {esnaesetzra~noto sonce i lavot, koi po stru~nite literaturi ovie obele`ja se makedonski. Se pra{uvate li, kakva grimasa }e se pojavi na liceto od partiskiot lider na najgolemata sega{na opoziciona partija, ako za mig mu gi dadete da gi pridr`i znamiwata so {esnaetzra~noto sonce i lavot? I od taa pri~ina vedna{ kaj narodot se sozdava somne` od koi vnatre{ni ili nadvore{ni pri~ini toa ne se pravi kaj ovie partii. A sepak, po navika ili inercija, te`i{teto sekoga{ go nametnuvate samo na edna strana. Treba va{ite kritiki, spored mene, kako {to i pogore iznesov, da gi upatite na pove}e adresi so cel komentarite da bidat porealni vo odnos na sostojbite i prilikite vo Republika Makedonija.

Namerno ne gi spomnav i drugite negativni raboti i dejanija {to se slu~uvaat vo makedonskiot eter za da ne se postavi ve~no postavuvanoto pra{awe za smisleno vmetnatite na{i makedonski razdelbi, a toa e "ako tie taka, nie vaka".

Vrz osnova na nastanite kako {to se odvivaa minatata nedela, namerno ili nenamerno, celta na opozicijata be{e da go zamra~i fantasti~niot politi~ki uspeh na Republika Makedonija so potpi{uvaweto na Dogovorot za stabilizacija i asocijacija so EZ i toa na 24 noemvri. Nekoi vnatre{ni ili nadvore{ni sili ne sakaa da se ~ujat za golemiot uspeh na Republika Makedonija {to prva od pove}eto balkanski zemji uspea vo taa `estoka demokratska i politi~ka borba da izbie na prvo mesto. Namesto da se proslavuva ovoj golem uspeh i novinarite da pi{uvaa na dolgo i na {iroko za toa, odnosno da pi{uvaa za site mo`ni povolnosti i ekonomsko-politi~ki prednosti i sorabotka {to na{iot gra|anin, a pred s# Makedonecot, }e gi ima preku razni povolnosti vo edna kratka idnina, se slu~i edna golema politi~ka diverzija koja najverojatno odnapred be{e podgotvuvana od vnatre ili od nadvor i seto novinarsko vnimanie i cel be{e ovoj golem uspeh na golemo da se amortizira. Namesto novinarite preku razni povikuvawa pred TV-ekranite na stru~ni lica da davaat svoi mislewa i idei na koj na~in da mu se pomogne na obi~niot ~ovek vo novata nastanata sostojba, a so toa i proizvoditelite, malite i golemite firmi i kompanii podobro da se podgotvat vo odnos na kvalitet, asortiman, menaxment, marketing, industriska sopstvenost i inovacii za toj golem i {irok pazar. A namesto toa {to vidovme? Vidovme edna golema propagandna politi~ka lakrdija koja ima{e za cel golemiot uspeh na R. Makedonija i na Vladata da se zatemni, {to zna~i deka nekoi sili ne odele samo protiv Vladata i najgolemata partija na vlast, tuku odele spored mene, smisleno i protiv R. Makedonija vo celost. Da se nadevame deka vo idnina takvi sovpa|awa }e nema.

Na krajot sakam da napomnam deka e {teta poradi takvi i sli~ni tekstovi i komentari da se ru{i ugledot na va{iot vesnik vo koj ima i prekrasni tekstovi i potrebno e nekoi od niv da gi povtoruvate, kako {to se ve}e objavenite tekstovi na gospodinot T.Stojanovski.

Isto taka, vrz osnova na moite dosega{ni soznanija i ostvaruvawa na toa pole, i objavenata karikatura na str. 9 vi e strogo partiska, propagandna, negativna i taa poka`uva kolku avtorot na istata i glavniot urednik imaat soznanija, omraza i `elba poso~enata li~nost da bide na toa mesto kade i e prika`ana. No, sekoga{ treba da znae avtorot na spomenatata karikatura i gl. urednik deka takvite sostojbi se prika`uvaat na posofisticiran humoristi~en na~in, bidejki `elbata e edno, prilikite se drugo, a partijata e treta rabota. Toa zna~i deka treba i trite raboti da se sovpa|aat me|u sebe za da bide taa uspe{na, a vo ovoj slu~aj otskoknuvaat "prilikite", bidej}i spored ona {to se slu~i na politi~kata scena ne se sovpa|aat so preostanatite dve raboti. Spored mene, treba da dozvolite vo idnina da se zgolemuva brojot na va{ite ~itateli i toa so ~itateli od site politi~ki partii, a so toa i so ~itatelite od najgolemata poziciona partija, a kako {to gi postavuvate rabotite, te{ko mo`e toa da se ostvari.

PATOLO[KA ZAVISNOST OD VLASTA

Gi molime site politi~ki lideri da ne go upotrebuvaat bez potreba sloganot "makedonski dr`avni interesi" i kade treba i kade ne treba, zatoa {to zad toj slogan stojat ~uvstvata na sekoj ~esen Makedonec. Va{ata zavisnost od vlast nema nikakvi bliski to~ki so zastapuvaweto na "makedonskite dr`avni interesi". Dali vo dr`aven interes e vleguvawe na golema vrata na albanskiot jazik kako vtor dr`aven jazik vo Republika Makedonija.

Ako saka so nekogo da se dopi{uva noviot minister Besnik Fetai na albanski jazik, toa mo`e da go napravi so negovite rodnini od Albanija, no ne i preku mediumite vo R. Makedonija. Da se zastapuvaat interesite na Makedonija vo vistinska smisla na sloganot, zna~i da se bara izlez od krizata vo site segmenti na `iveewe. Od samiot ~in {to ni go serviraat liderite se gleda nivnata patolo{ka zavisnost od vlasta. Se javuvaat kako nadrilekari koi interveniraat po potreba kade i kako }e pritrebaat. Sega{ni nadrilekari koi se steknaa so diplomata spasiteli na "makedonskite dr`avni interesi" se Branko, Cile, Qub~o, Yingo, Pavle i {totuku diplomiraniot Risto Gu{terov. Neka ni prostat gospodata {to gi propu{tivme, ne be{e namerno. Namerno e ispu{ten g. BARMEN Xaferi poradi negovata nezainteresiranost za R. Makedonija. Toj i taka nema namera, a bogami i ne treba da se gri`i za R. Makedonija. Ulogata na sekoj BARMEN e da se slu`at interesite na tu|ite proviniencii.

Gospoda lideri, vremeto vi istekuva, a narodot }e ve kazni, a pogolema kazna ne mo`e da vi dosudi, bidej}i misli deka ste besmrtni. Vie gospoda lideri edinstveno ste besramni, podli i nepo`elni za na{iot narod. Edinstveno ve interesira koj pove}e }e ukrade, izla`e, kade }e letuva, zimuva, kade i vo koja stranska zemja }e go zapi{e svoeto dete. Decata na obi~niot Makedonec se neva`en faktor, do momentot na glasawe, koga }e treba pak da ve izglasaat, za da mo`ete povtorno krvta da mu ja piete. Vakvo zlo ne pravea ni najgolemite krvnici na makedonskiot narod. So parite koi gi ukradovte od svojot narod stanavte neprikosnoveni bogovi, a i samite znaete kade im e mestoto na bogovite.

Vo brojot 334 od 17 noemvri 2000 god. vo rubrikata FORUM, so naslovot "Koj la`e toj i krade", g. Stefan Donevski-Majka, pokraj drugoto, & zabele`uva na Vladata {to vo Skopje dozvolila da se odr`i parastosot vo crkvata "Sveti Dimitrija" za Vlado ^ernozemski, atentatorot na kralot Aleksandar, tokmu toga{ koga pretsedatelot na Jugoslavija, Ko{tunica, polo`il venec vo mavzolejot na Oplenac, pa e zagri`en ovoj ~in da ne gi slo{i odnosite so Jugoslavija.

Jas sum Makedonec koj `ivee vo Jugoslavija, tamu zavr{iv fakultet, o`enet so Srbinka, tamu mi se izrodija decata, tamu mi se prijatelite, ku}ata, tamu mi e s#. Jugoslavija e moja tatkovina.

Svojata lojalnost kon Jugoslavija ja doka`uvam i so faktot deka dedo mi Ksente zaginal kako srpski vojnik na Cer, sin mi Dim~e i toj be{e srpski vojnik, vojuva{e vo Hrvatska, a dva meseca be{e vo podgotovki za Kosmet.

Dali u{te so ne{to treba da vi ja doka`uvam svojata lojalnost na mojava tatkovina, a jas nea za `al postojano im ja doka`uvam tuka na Srbive, maka mi e od seto toa.

Dali znaete g. Donevski deka nie Makedoncite vo Jugoslavija sme najneorganizirano malcinstvo, a vo nea n# ima po broj za po~ituvawe, blagodarej}i pred s# na makedonskata Ambasada vo Belgrad i nejzinite oficijalni dopisnici, pa potoa vlasta na Makedonija i vas nejzinite gra|ani koi sekoga{ s# ne{to se pravdaat, izvinuvaat, doka`uvaat deka se dobri i deka ne se vinovni.

Ne sakam da veruvam deka pripa|am na narod koj ima izrazito podani~ki mentalitet, nitu pak deka site vistinski Makedonci zaginale vo Ilindenskoto vostanie, nitu pak deka sme testo od koe srpskite ili nekoi drugi pekari mo`at da pravat {to sakaat.

Jas veruvam deka makedonskiot narod znae deka na{ite sosedi ni se mnogu mnogu dol`ni, za mnogu storeni nepravdi, koi za `al s# u{te se pravat i mesto Vie g. Donevski da ste zagri`eni za Va{ite bra}a i sestri koi se gra|ani od vtor red vo tie zemji, da im pomognete baraj}i makedonskata dr`ava, kako nivna matica, preku svoite institucii da po~ne da se gri`i za niv, barem tolku kolku {to go pravat toa tie dr`avi za svojot mati~en narod vo Makedonija.

G. Donevski da Ve potsetam, a vie znaete, koj fizi~ki gi uriva{e i uni{tuva{e dr`avnite obele`ja na na{a Makedonija vo manastirot "Sveti Prohor P~inski", so molkumna soglasnost na aktuelnata vlast vo Jugoslavija. Taka, za Ilinden godinava pretsedatelot Klimovski venecot go zaka~i na edno {aj~e. Sramota, ama ne za nas, tuku za Srbija.

Isto taka znaete deka Srpskata crkva ne ja priznava Makedonskata, iako e poznat faktot deka srpskite eparhii se nao|ale pod jurisdikcija na Ohridskata crkva s# do 1218 godina koga nasilno se odvoi poradi {to Ohridskiot arhiepiskop HOMATIJAN frlil anatema. Zna~i Ohridskata arhiepiskopija e majka-crkva za Srpskata crkva, a sega }erkata ne ja priznava majka si.

Sekako, otidov mnogu vo {irina, no ne znam kako da Vi objasnam, a toa da bide kuso i ubedlivo. Sakam da znaete deka e mnogu te{ko da se bide Makedonec vo balkanskite zemji.

Znaete, g. Donevski, koga delata od na{ite predci se pripi{uvaat na drugi, koga se urivaat obele`jata na dr`avnosta na na{ata tatkovina, koga duhovno n# ignoriraat i prisvojuvaat, koga ne ti davaat da se organizira{ i formira{ Zdru`enija ili partija, a na{ata tatkovina ja narekuvaat biv{a, o~igledno e deka na Makedoncite vo tie zemji ni se skrateni elementarnite ~ove~ki prava, a toa e da ima{ svoe minato, sega{nina i idnina.

Jas sum zagri`en za idninata na Makedonija. Malku imame komiti, lu|e so genite na Ilindencite, Solunskite atentatori, Vlado ^ernozemki itn. Za `al, mislam deka gi ima pove}e onie koi bi se izvinuvale, no siguren sum deka toj broj sekoga{ se namaluva.

Za vas, g. Donevski, veruvam deka spa|ate vo prvata grupa, pa Vie ste ohri|anec. Za vas vtora grupa ne postoi.