Istorijata ne e samo minato

MAKEDONCITE VO SITE SEGMENTI SE RAZLIKUVALE OD HELENITE

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Vo "Istorija na Grcija" objavena vo London vo 19 vek, pi{uva deka duri nitu Epircite ne bile Grci!
  • Makedonija bila prvata pogolema centralizirana dr`ava vo Evropa!

Indirektna potvrda za vistinata deka Makedoncite ne bile nikakvi Grci imame i vo spomnatata "Istorija na Grcija", kade se spomnati granicite vo koi `iveele anti~kite Grci. Ovde ~itame deka nitu Epircite ne bile Grci, a kamo li Makedoncite:

"Teritorijata {to & pripa|ala na Elada (ili prodol`enata Helada, ako gi upotrebime zborovite na Skilaks i Dikarhus) se smeta deka po~nuvala od gradot Gulf vo Ambrakija. Ottamu na sever do Akrokeraunskoto ispaknuvawe le`i zemjata koja Grcite ja vikaat Epir i koja e naselena so Haoncite, Molosijanite i Tesprotijanite, koi se determinirani kako Epirci i za koi se smeta deka ne pripa|ale kon gr~kata celina" (History of Greece by George Gerote, Vol.II, third edition, London, John Murray, Albemarle Street, 1851, del 2, str. 282).

Poradi seto ova, se postavuva pra{aweto: kako e mo`no Makedonija otsekoga{ da bila zemja so "gr~ka kultura", do kolku se znae deka vo nea ne se pronajdeni nikakvi natpisi na gr~ki jazik od vremeto koga taa egzistirala bez pobliski i pomasovni kulturni vrski so toga{nite gr~ki gradovi, a istovremeno takvi natpisi se pronajdeni niz cela dene{na Grcija? Kako e mo`no Makedonija otsekoga{ da bila "gr~ka zemja", koga se znae deka vo Makedonija toga{ voop{to ne se ni zboruval gr~kiot jazik (posebno ne me|u {irokite narodni masi)? Navistina, na ovie pra{awa gr~kata nauka i propaganda ne mo`at da dadat odgovor pred svetskata javnost.

Ovde sakam da potenciram i deka ni anti~koto gr~ko pismo voop{to ne e avtenti~no gr~ko. Se smeta deka toa bilo pozajmeno od Fenikijcite, iako vo ponovo vreme i vo Makedonija se otkrieni grafemi, za koi se pretpostavuva deka duri bile i postari od fenikiskite i za koi e mnogu verojatno deka mo`ebi bile prifateni od Grcite vo sozdavaweto na nivnoto pismo. Ostanuvame otvoreni za site idni soznanija vo vrska so ova.

Vo vrska so anti~komakedonskiot jazik i kultura voop{to, treba da se znae i deka brojni literaturni dela od anti~kite Makedonci bile uni{teni od rimskite okupatori na Makedonija. Rimjanite surovo se odnesuvale kon Makedoncite i nivnata kultura, pri {to uni{tile mnogu dela od istata. Edinstveno ostanale svedo{tvata za ovie dela. Taka, na primer, Stefan Vizant spomnuva deka postoele brojni hroniki zapi{ani od anti~kite Makedonci, kako i dve obemni istorii na Makedonija napi{ani od strana na dvajca toga{ni makedonski istori~ari, a postoele i obemni pate{estvija i drugi zapisi. Ponatamu, gr~kiot istori~ar Diodor Sicilijanecot spomnuva brojni pisma {to makedonskite vojnici za vreme na svojot pohod vo Azija im gi ispra}ale na svoite rodnini vo Makedonija. Ima svedo{tva i za postoewe na drugi pi{ani dela od Makedoncite, koi denes ne se za~uvani.

No, da se vratime na anti~komakedonskiot jazik. Kakov bil ovoj jazik?

Od originalniot anti~komakedonski jazik zasega se smeta deka se za~uvani samo nekolku desetici zborovi (koi ve}e gi objavivme so svoi komentari). Od niv ne mo`e celosno da se zaklu~i kakov jazik bil toa. Fakt e deka pogolemiot del od ovie zborovi se razli~ni od toga{nite gr~ki, iako ima i sli~ni na niv. Za zborovite od anti~komakedonskiot jazik koi se sli~ni so gr~kite zborovi se smeta deka i navistina bile prifateni od ovoj jazik.

GR^KITE POZAJMICI

Za pozajmicite od gr~kiot jazik vo anti~komakedonskiot ~itame i vo statijata objavena na angliski jazik vo izdanie na MANU posvetena na karakterot na anti~komakedonskiot jazik, kade pi{uva:

"Jasno e deka pome|u zborovite (od anti~komakedonskiot jazik, z.m.) ima pozajmici od gr~kiot jazik, koj vo antikata bil jazik so golem ugled. No, gr~kite zborovi bil prilagoduvani vo sklad so razli~niot negr~ki fonetski sistem... Istovremeno pome|u zborovite ima i takvi koi gi nema vo gr~kiot jazik, a koi imaat svoi paraleli vo drugite indo-evropski jazici" (The Ancient Macedonians And Their Language, Council for Research into South-Eastern Europe of the Macedonian Academy of Sciences and Arts, Skopje, 1993).

Vpro~em, vakva pojava imalo (i ima) vo re~isi site jazici na svetot. I denes vo makedonskiot jazik prifa}ame stranski termini za koi glavno nemame svoi analogii. Vo dene{niot makedonski jazik vakvi zborovi, na primer, se: antena, satelit, mobilen telefon, hard-disk i drugi. I denes vakvite stranski zborovi gi prilagoduvame spored sopstveniot fonetski sistem. Toa treba da se ima predvid i koga se analizira anti~komakedonskiot jazik. Ne mo`e za karakterot na ovoj jazik da se sudi samo preku pozajmicite od gr~kiot jazik (kako {to toa go pravat nekoi gr~ki i progr~ki nastroeni istra`uva~i), isto kako {to ne mo`e da se sudi za avtenti~nosta i za karakterot na nitu eden sovremen jazik samo vrz osnova na pozajmicite {to istiot gi ima prifateno od drug jazik.

Deka vo anti~komakedonskiot jazik imalo prifateno zborovi od gr~kiot pi{uva i d-r Borza (cit. delo, str 93).

Ona {to, pak, e mnogu interesno e faktot {to izvesen broj od originalnite anti~komakedonski zborovi, spored svojata etimologija i izgovor, potsetuvaat na soodvetnite dene{ni makedonski (no i na drugi slovenski) zborovi. Taka, na primer, britanskiot istra`uva~ na anti~ka Makedonija Hamond (N.G.L.Hammond: The Macedonian State, Origins, Institutions, and History Published in the United States by Oxford University Press Inc.,New York.1989, ISBN 0-19-814927-1, str. 6), pi{uva deka voda~ot na plemeto, anti~kite Makedonci na svojot jazik go oslovuvale kako "tshelniku" (~elniku)! Ovoj zbor (so potpolno ist izgovor i ista etimologija) postoi i vo dene{niot makedonski jazik, no i vo drugite slovenski jazici, dodeka vakov zbor ne postoi vo starogr~kiot jazik. Ponatamu, na anti~komakedonskiot jazik izobilstvo na voda, t.e. vodi, otprilika se izgovaralo kako "vedi". Gr~kiot arheolog Aliki Stujanaki vo periodi~noto spisanie Edesaika hronika (Voden, maj-avgust, 1972) pi{uva deka makedonskiot grad Voden, {to Grcite go vikaat Edessa, otprvin bil brigiski grad i deka staroto ime na ovoj grad bilo Bedy (Vedy), {to zna~elo izobilstvo so voda. Sveti Kliment Aleksandriski pi{uva deka Makedoncite ja po~ituvale vodata (izvorite i rekite). Toa svoe bo`estvo tie go narekuvale Vedy (\or|i Pop-Atanasov, cit. delo, str. 57). Dene{niot makedonski glagol pe{, na anti~komakedonskiot jazik otprilika se izgovaral kako "pez" (Hamond, cit. delo, str. 148). Imeto na anti~komakedonskiot bog na lekuvaweto "Daron", na anti~komakedonskiot jazik zna~elo "onoj {to daruva zdravje", {to zna~i deka vo imeto na ovoj bog e sodr`ana dene{nata makedonska (i op{to-slovenska) imenka "dar". Anti~komakedonskiot zbor, napi{an preku gr~ka interpretacija kako "skoidos", zna~el sudii i taka natamu. (Poslednite dva anti~komakedonski zbora se prezemeni od d-r Nade Proeva: Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997, koja gi prenesuva od postari izvori).

Postojat i drugi zborovi od anti~komakedonskiot jazik, ~ija etimologija zasega ne e utvrdena, a koi po svojot izgovor napadno potsetuvaat na zborovi od dene{niot makedonski jazik, no i na zborovi od drugi slovenski jazici. Postojat i sosema poinakvi zborovi, no sepak razli~ni od gr~kite.

ZEVS - POPOZNAT KAJ MAKEDONCITE ODO[TO KAJ GRCITE

Anti~kite Makedonci si imale i sopstvena religija. Tie veruvale vo bo`estvata so indoevropsko poteklo, kako {to se: Zevs, Posejdon, Apolon i drugi, koi od nivna strana bile slaveni na specifi~en na~in razli~en od na~inot na slavewe kaj sosednite narodi. No, i za ova ve}e pi{uvavme podetalno.

Za religijata na Makedoncite pi{uva i d-r Borza. Otkako dava pregled na razlikite pome|u Makedoncite i Grcite vo sferata na religioznite sfa}awa, ovoj poznat amerikanski nau~nik, konstatira:

"Najgolemiot del od pismenite podatoci za makedonskiot panteon doa|aat od vremeto na Filip II i Aleksandar, od {to ispa|a deka Makedoncite i Grcite slavele isti bogovi. Sepak, mnogu od javnite manifestacii na toa slavewe izgleda bile razli~ni. Na primer, vo Makedonija ne se pronajdeni golemi javni religiozni spomenici od pred krajot na ~etvriot vek ({to pretstavuva u{te edna razlika vo odnos na Grcite) (Cit. delo, str. 95).

D-r Sindija Sindor Slovikovski vo svojot trud "Sportot i kulturata vo anti~komakedonskoto op{testvo" isto taka pi{uva deka nekoi od denes poznatite "gr~ki" bogovi vsu{nost im pripa|ale na pove}e narodi. Taka, na primer, za bogot Herakle, taa pi{uva:

"Herakle bil poznat vo gr~kite, makedonskite i aziskite mitovi, legendi i prikazni... (D-r Synthia Syndor Slowikowski, Sport and Culture in the Ancient Macedonian Society, The Pennsylvania State University, 1988, str. 136).

Vo vrska so bogot Zevs, d-r Slovikovski pretpostavuva deka imal pogolema uloga kaj Makedoncite otkolku kaj Grcite:

"Zevs se po~ituval vo religioznata sfera i na Grcite i na Makedoncite. No, za Makedoncite ulogata na Zevs srede nivnite bogovi izgleda bila pogolema vo odnos na ulogata na Zevs kaj Grcite" (Isto, str. 72).

Vo prodol`enie taa nudi argumenti vo polza na ovaa svoja pretpostavka.

Osven vo religijata postojat izrazeni razliki i vo umetnosta pome|u Makedoncite i ostanatite anti~ki sosedi.

Pome|u anti~kite Makedonci i Grci postoele razliki i vo o{testvenoto ureduvawe. Dodeka Grcite svojot `ivot go organizirale po oddelnite gradovi-dr`avi, Makedoncite imale svoja silna centralizirana dr`ava. Vsu{nost, Makedonija bila prvata dr`ava vo vistinska smisla na zborot {to se pojavila vo Evropa. Poznatiot istori~ar Piter Grin, vo svojata kniga: "Aleksandar Makedonski 356-323 pred Hrista", vo vrska so ova pi{uva:

"Makedonija... bila prvata golema teritorijalna dr`ava so efektivna, centralizirana, politi~ka, voena i administrativna struktura {to se pojavila na evropskiot kontinent".

(Prodol`uva)