Makedonski pluralizam

@E[KA LINIJA 11 22 55

Pi{uva: Mi{ko TALESKI

  • Cile u{te edna{ ubavo im ja zapr`i ~orbata onaka kako {to znae i umee, onaka kako {to ja pravat vo Amerika, po malku luta, misli{ ~ili jade{. E, sega nekomu ne mu se dopa|alo. Pa ne mo`e ~ovek sekomu da mu odi po tertipot
  • Rodendenska puding-torta na kavadare~ki na~in vo ~est na slavenikot Stojan Andov. 65 leta dovolni za uspe{en `ivot i kariera. Pratenicite vo znak na po~it sobiraat dobrovolni prilozi i na Andov mu go kupuvaat mestoto prv parlamentarec
  • Mar{ot na prosjacite {totuku ne po~nal. Nim ne im do{lo do torta, ne im do{lo do kavijari, licemerni stanovi i avtomobili. Tie - prosjacite koi gi ima samo dva miliona baraat pravdata da go stigne sekogo, da go nakalemi taka v zemja {to stebloto }e mu raste nadolu, me|u karpite i glinata

Zamrsenoto klop~e minatiot ~etvrtok kone~no se odmota. Vrtea, su~ea, tegnea i krajot mu go najdoa. Sega povtorno }e treba da se zamota ona {to e odmotano za da se stabiliziraat rabotite. Vleguvame vo eden voobi~aen period svojstven za postpregrupirawa. S# e sti{eno, mirno i stabilno. Koj jadel jadel, koj gledal isto kako da jadel. Ama ne }e e ba{ taka. Ne e isto stomakot da ti e poln i da ti e prazen. Sega ednite si go ~e{aat me{eto, a na drugite kako i dosega vo poslednive dve godini im krkorat crevcata. Toa e normalno. Pomina periodot na socijalizmot koga kolku-tolku site bea i najadeni i napieni. Sega sme vo beskone~na tranzicija i mora nekoj da e prejaden, a nekoj gladen. Vo sprotivno nema da bide vo soglasnost so evroatlantskite partneri. Povtorno okolu menito, denovive se ispokaraa Brankovci i Qub~ovci. Nekoj sakal kavijar, a nekoj pinxur. Ednoto bilo epten skapo, drugoto badijala. No, site se zatr~ale po poskapoto zatoa {to e poubavo. Ostavaat duri i bak{i{ za kelnerite.

Za sekoj pratenik koj e nesiguren vo izborot na menito mu se pora~uva odnapred zgotveno jadewe koj sakal-ne sakal mora da go jade. Ako se protivi, ili }e ostane gladen ili }e odi vo karantin. Na krajot ispadna deka samo dva-trojca pora~uvale, a preostanatite morale da go okrkaat odnosno da krkaat. Koj go plati cehot?

POLITI^KIOT KARAPANXA

Smetkata be{e navistina golema. Milionska. U{te eden luksuzen hotel bi se izgradil. Skapo }e n# ~inat site nas ovie go{tevawa, podaroci, progleduvawa niz prsti i sl. Nekoj mo`ebi se izvadi vo momentot, no dolgoro~no gledano }e go jade stapot ili lastegarkata. Da ja razgledame sega situacijata malku odblizu so site gosti vo restoranot "Makedonska ku}a". Dedo Savo saka da bide kako dedo Slobo. Ovoj vtoriov }e si igral so vnu~eto Marko, a Savo na{ so Kalina. Ubavo veli narodot penzionerite se samo za doma, da gi ~uvaat vnu~iwata i da gi odmenat pomladite. Vistinski izbor. S# vo svoe vreme. Po nastapot na Savo eve go na trpeza glavniot gurman i degustator, Cile Tupurkovski. Vo svetot e poznat kako politi~ki Karapanxa, a za kaj nas da ne zboruvame. Super doma}inka. Letaat kritiki do site {to lo{o ja zapr`ile ~orbata. Im veli "taka ne se pravi". S# saka da si bide na svoe mesto. I navistina e taka. Ako bide neka bide, ako ne i~ ne po~nuvaj. Cile u{te edna{ ubavo im ja zapr`i ~orbata onaka kako znae i umee, onaka kako {to ja pravat vo Amerika, po malku luta, misli{ ~ili jade{. E, sega nekomu ne mu se dopa|alo. Pa ne mo`e ~ovek sekomu da mu odi po tertipot. Sakale ne sakale }e moraat ~orbata "A la Cile" privremeno da ja srkaat. Qub~ovci toa ne go sakaat i vikaat nov gotva~ vo kujnata. Toj }e go podgotvuva receptot "A la Gu{terov". Ne stanuva zbor za specijalitet od vleka~i, tuku ne{to sosema poinakov gurmanlak. I plus evtin e. So tri za~ini mo`e{ da go napravi{. Dostapen za sekoe skromno doma}instvo. Podgotvuva Danevski, ukrasuva Qatif, a servira Stojan. Ovoj recept im se dopa|a na sedumdesetina gosti i ottoga{ e prifaten kako nacionalno jadewe, kako specijalitet na ku}ata. Pratenicite od PDP ne sakaat da go probaat. Pri~ina ramazanskiot post. Zatoa pak go prifa}aat Xaferovci, no samo po iftarot. S# e na nivo. Posle site pora~uvawa, jada~ki i pija~ki, Brankovci ostanaa samo so edno kafe. [tedat za ponatamu. Velat: "Neka jadat i neka pijat u{te malku. Eden den tie }e pijat t.n. sikter kafe kako nie sega". Desertot doa|a na krajot od zabavata, kako i voobi~eno.

SLAVENIKOT STOLE

Rodendenska puding-torta na kavadare~ki na~in vo ~est na slavenikot Stojan Andov. 65 leta dovolni za uspe{en `ivot i kariera. Pratenicite vo znak na po~it sobiraat dobrovolni prilozi i na Andov mu go kupuvaat mestoto prv parlamentarec, po pauza od pet godini. Ni dedo mu od Kavadarci, nitu pak negoviot kom{ija, ~i~ko Petre, dosega ne mu kupil takov podarok. [to veli narodot "ako ne na mladost, toga{ na starost". Eve ti go sega \or|i Spasov da se pobuni deka i drug saka takov podarok, a ne samo Andov. Kandidat za igra~ka i doskore{niot prv ~ovek na PDP Abdurahman Aliti. Arno ama, pratenicite snemaa pove}e pari i ne mo`ea i nemu da mu kupat. Sram ne sram, ama siroma{no e vremevo. Taka ispadna samo Stole da bide slavenikot. ^estitki na site strani. Glavnite gosti vo lo`ata prezadovolni. Onie koi ne probaa od tortata, si zaminaa naluteno. Va`no e deka dosega vakov spektakl nikoj nema{e priredeno, nitu pak imavme videno. Mo`ebi }e stane tradicionalen da go odbele`uvame sekoja godina na istoto mesto, vo istoto vreme, so istite tradicii i obi~ai. Spektaklot be{e prenesuvan duri i na televizija za i samite da se uverime vo luksuznosta i rasko{nosta. Kako retko dosega. Ve}e drugiot den se sreduvaat vpe~atocite. Navistina nezaboravni momenti. A narodot - so prstot v usta. Mu te~at ligi od seta taa lakrdija. [to ubavo mu doa|aat informaciite koj kolku dal za da u~estvuva na trpezata. Letaat stan~iwa, koli~iwa, dolar~iwa. Od luksuz, poluksuz. Obi~nite gledaat i ne znaat {to e toa. Nekoja zafrkancija ili pak vistina. Ete kade oti{le nivnite akcii, nivnite za{tedi po bankite, ete kade zaminale nivnite godini so pot. Vo stan~iwata i kolite za nekoj kolku da krene dva prsta. Nie gi krevame site deset, no badijala. Imotite nekomu se {irat, nekomu stesnuvaat. I povtorno }e ni stignat falbite od MMF i EU. Zna~i i tie se takvi. Besramnici, rasipani, politi~ki manijaci i `elni da mu ja iscicaat poslednata kapka krv na rabotnikot. S# u{te me|u narodot le`i naivnosta. Se raduva na nekoj la`en poteg {to }e go napravi nekoj ovlasten vo nivno ime. I posle ni{to. ]e im gi soberat parite i }e ~ekaat nekoj drug, u{te poopasen flertuva~ da gi dokraj~i. A dotoga{ }e se prodavame na rati. Deneska xemperot }e go prodademe, utre pantalonite, zadutre yivrite i }e dojdeme do dolnata obleka. Potoa }e si ja peeme onaa poznatata "Pe{ po svetot". ]e barame poglavari so rogovi na glavata koi }e n# povedat nekade kade {to sonce ugrevjat, kade {to ima voda da se napieme za da ja ubla`ime `edta od pekolot. Duri toga{ Isus Hristos }e sleze na zemjata. Na prosjacite }e im dade korka leb, a na gurmanite i gotva~ite }e im gi poka`e portite od nebesniot svod. E tamu tie }e mo`at da si gi dojadat par~iwata od sve~enite torti, malku dofiluvani, onaka kako {to dotoga{ ne naviknale da jadat.

MAR[OT NA PROSJACITE

Mar{ot na prosjacite {totuku ne po~nal. Nim ne im do{lo do torta, ne im do{lo do kavijari, licemerni stanovi i avtomobili. Tie - prosjacite koi gi ima samo dva miliona baraat pravdata da go stigne sekogo, da go nakalemi taka v zemja {to stebloto }e mu raste nadolu, me|u karpite i glinata. Gordosta, dostoinstvoto i samobendisanosta mo`e da traat u{te malku, no ne ve~no. Za s# ima kraj. Vodata vrie na sto stepeni. Momentnata temperatura e 99 Celziusovi. U{te eden stepen i }e zovrie. Toga{ duri i kapakot }e letne. Sose nego }e n# odnese i nas kako posledica od visokata temperatura. Site onie koi ja pravat situacijata da bide takva kakva {to e svesni se za celata kompletna ra{omonijada {to bi proizlegla od toa. Vleguvaat vo tesnecot vo koj nema vozduh. Bocite se tro{at. [to potoa? Pro{ka }e nema. Zo{to samo obi~nite da pro{tevaat? @ivotot e takov {to }e te odvede vo sekoj predel, i vo bogatstvoto, i vo siroma{tijata, i vo ubavinata i vo surovosta. Vremeto za menuvawe na ne{tata i ulogite poleka nabli`uva. Nekoj }e odi na pazar, nekoj vo fri-{op, nekoj vo Evropa, drug vo pustina. Te{ko deka istite onie koi sega{nosta ja napravile crna }e mo`at da ja osvetlat za{to tie se nau~eni samo na crnila. Ima drugi koi znaat da pravat samo beli ne{ta, a ne crni. Ova mora da se razgrani~i. Vedna{. Nikoga{ |avolot ne mo`e da bide angel, nitu angelot |avol. Toa taka odi. Sega e vremeto na |avolot koj pravi rodendenski zabavi so parite na narodot. Kremot so gor~liv vkus ve}e e po~uvstvuvan, no ne mo`e da se priznae zatoa {to e porazitelno. Od den na den toj stanuva pelin. Sepak i pelinot e za lu|e. Za site onie koi se zanimavaat so prostitucija. Politi~ka, partiska ili dr`avna, isto e.