"DENES E PO^ETOK NA BO@JATA MILOST"

Roditelite na Deva Marija, Svetite Pravedni Joakim i Ana, dostoinstveno go izvr{ile vetuvaweto pred Boga i ja odnele vo Erusalimskiot hram da mu slu`i. Od Nazaret do Erusalim patuvale so grupa lu|e tri dena. Vo prviot red odele devoj~iwata so zapaleni sve}i vo racete, a vo vtoriot malata Marija, Nevesta Bo`ja, oble~ena vo sve~ena bela obleka, vodena od roditelite. Zad niv patuvale rodninite i prijatelite, a nevidlivo gi pratele Bo`jite angeli.

Stignale pred Hramot koj imal 15 skalila. Bile pre~ekani od sve{tenicite so molitvi. Roditelite ja podignale Marija na prvoto skalilo, a taa stignala do poslednoto.

Na vlezot ja pre~ekal prvosve{tenikot Zaharie, tatkoto na Sv. Jovan Krstitel, i za golemo ~udo toj ja vovel ne samo vo Hramot, tuku vo negovoto najsveto mesto - "svetiwata na svetite". Toa e najskri{noto mesto na Hramot, vo koe se skrieni najgolemite tajni (zlatna kadilnica, `ezlo, mana). Tamu mo`el da vleze prvosve{tenikot i toa samo edna{ godi{no. Sveti Joakim i Ana prinele darovi i `rtvi na Boga spored toga{niot zakon i se vratile vo Nazaret. Za spomen na ovoj neobi~en nastan na voveduvawe, Svetata Crkva go vostanovila praznikot Vovedenie koj u{te se narekuva Sveta Pre~ista i se praznuva na 21.11/4.12. So nejzinoto voveduvawe vo hramot se ra|a nade`ta za doa|awe na Carstvoto na mirot i qubovta vo svetot preku nejziniot Sin Isus Hristos koj }e go pobedi stravot od smrtta i razdelbata i }e najde izlez za spasenie na svetot "izlez od robuvaweto na vremeto i smrtta vo sloboda na `ivotot i qubovta" (protojerej A. [meman). Zatoa vo troparot na praznikot se veli: "Denes e po~etok na Bo`jata milost i na propovedta za spasenie na lu|eto. Vo hramot Bo`ji jasno Deva se javuva i Hrista na site Go predvestuva...". Taa ostanala vo hramot devet godini, ja hranel an|el Bo`ji, se molela na Boga, peela pesni, vr{ela doma{ni raboti i razni dobrodetelstva. Roditelite ~esto ja posetuvale, osobeno majka & , no po~inale. Spored toga{niot zakon devojkite na petnaesetgodi{na vozrast morale da se oma`at, no taa se zavetila da ne se oma`i i do krajot na `ivotot da mu slu`i na Boga. Toga{ vo Izrael nemalo slu~ai na devojki koi bi se zavetile na devstvenost do krajot na `ivotot.

Pre~ista Deva Marija bila prvata devojka koja se zavetila na do`ivotno devstvo. Toa go izjavila pred sve{tenicite. Za da se po~ituva zakonot, no i voljata na Deva Marija, odlu~ile da ja dadat vo domot na starecot Josif od Nazaret koj bil od Davidoviot rod. Vo Stariot Zavet pro~itala: "Devica }e za~ne i }e rodi Sin i }e mu go dadat imeto Emanuel". Toga{ Arhangel Gavril & soop{til deka taa e devojkata odredena od Boga koja }e go rodi Spasitelot na svetot. Crkvata & se voshituva kako na naj~ist, najvozvi{en i najdostoinstven plod na ~ove~kata istorija, na nejzinata devstvenost, krvnata vrska so Spasitelot na svetot i na nejzinoto maj~instvo kon sinot i svetot.