Istorijata ne e samo minato

SVETSKI POZNATI NAU^NICI TVRDAT DEKA ANTI^KITE MAKEDONCI ZBORUVALE NA ZASEBEN JAZIK!

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • I vo 19 vek vo Anglija se znaelo deka anti~komakedonskiot jazik bil samostoen jazik
  • Privremenoto koristewe na starogr~kiot literaturen jazik od strana na nekolku narodi vo antikata voop{to ne zna~i deka tie narodi bile "Grci"!

Deka makedonskiot jazik bil razli~en od gr~kiot pi{uvaat i mnogu podocne`ni i sovremeni avtori. Duri i vo "Istorijata na Grcija", od avtorot Xorx Gerot, objavena vo London vo 19 vek, pi{uva deka makedonskiot jazik bil razli~en od gr~kiot. Ovde ~itame:

"Makedonskiot jazik bil razli~en od ilirskiot, od trakiskiot, a po s# izgleda i od pajonskiot. Toj isto taka bil razli~en i od gr~kiot..." (History of Greece by George Gerote, Vol.II, third edition, London, John Murray, Albemarle Street, 1851, del 2, str. 14 i 15).

Sovremeniot prou~uva~ na anti~ka Makedonija, Artur Vajgal vo vrska so zasebnosta na anti~komakedonskiot jazik, pi{uva:

"Grcite ... ne mo`ele da go razberat makedonskiot jazik, koj nemal re~isi nikakva sli~nost so nivniot, a nemalo ni literatura od koja bi mo`el da se prou~uva" (Artur Vajgal: Aleksandar Makedonski, Skopje,1992, str. 24).

Vajgal duri pi{uva i deka mnogumina Makedonci ne znaele nitu eden edinstven zbor od gr~kiot jazik (Isto, str. 267).

Ima u{te mnogu drugi svetski poznati avtoriteti koi pi{uvaat za zasebnosta na makedonskiot jazik, na koi, vo interes na prostorot, }e se zadr`ime vo nekoja druga prilika.

Inaku, fakt e deka vladeja~kite krugovi vo anti~ka Makedonija vo odreden period na svojot razvitok go prifatile gr~kiot literaturen jazik. Dene{nite gr~ki istori~ari i propagandisti go koristat ovoj podatok za svoite celi. Tie potenciraat deka na makedonskiot kralski dvor vo ~etvrtiot vek pred Hrista se pi{uvalo na gr~ki i ova tie go nudat kako "dokaz" deka Makedoncite navodno bile "Grci".

Taka, na primer, vo prvoto izdanie so natpisi od regionite vo gorna Makedonija, podgotveno od gr~kite istori~ari Rizakis i Taracoglu, predadeni se 225 natpisi od teritorijata na Makedonija pod Grcija. Re~isi site ovie 225 natpisi se napi{ani na gr~ki (Borza, cit. delo, 93).

No, vakvoto tolkuvawe na gr~kite istori~ari ne mo`e da se prifati kako ubedlivo. Toa {to vladeja~kite krugovi vo anti~ka Makedonija vo odreden period go prifatile gr~kiot literaturen jazik kako pismen jazik na svojot dvor apsolutno ne zna~i deka Makedoncite bile Grci.

JAZIKOT NE E SEKOGA[ DOKAZ ZA ETNI^KATA PRIPADNOST

Kako prvo, so toga{niot literaturen gr~ki jazik se slu`ele i drugi narodi. Za da go objasnime ova malku }e se oddale~ime od temava za da napravime eden komparativen pregled so dene{nava sostojba. Najnapred }e potencirame deka golemoto mnozinstvo od dene{nive generacii potsvesno go zemaat literaturniot jazik kako "dokaz" za etni~kata pripadnost na poedinci vo minatoto. Zo{to e toa taka? Odgovorot e ednostaven. Denes (kaj nas i vo celiot civiliziran svet) najgolemiot del lu|e se pismeni. Pritoa (barem kaj nas i vo na{ata po{iroka okolina i sosedstvo) sekoj etnikum si pi{uva na svojot sopstven literaturen jazik. Grcite pi{uvaat na gr~ki, Srbite pi{uvaat na srpski, Hrvatite na hrvatski, Bugarite na bugarski, Albancite na albanski, Makedoncite na makedonski, Romancite na romanski i taka natamu. Poradi toa kaj mnogumina na{i sovremenici vo potsvesta e sozdadeno eden vid "pravilo", spored koe, {tom denes sekoj narod si pi{uva na sopstveniot literaturen jazik, sigurno deka taka bilo i vo minatoto, t.e. taka bilo "otsekoga{". No, ako se razmisli podobro i ako se napravi obid da se sfati realnosta vo minatoto, }e se vidi deka ova "pravilo" toga{ voop{to ne va`elo! Za vremeto za koe zboruvame vo celiot svet imalo samo nekolku literaturni jazici. Zna~i, sekoj {to }e sakal da pi{uva bil prinuduvan dobro da se poma~i da nau~i nekoj od ovie jazici. Ova fakti~ki zna~i deka odvaj dali imalo po nekoj pismen ~ovek vo tie vremiwa. Taka, na primer, pripadnici od razni narodi: Grci, Makedonci, Trakijci, Evrei, Iliri, pa duri i Rimjani vo odreden period na antikata pi{uvale na starogr~kiot jazik, {to nikako ne zna~i deka tie bile Grci.

Za da go sfatat ova podobro dene{nive generacii, }e go spomneme primerot so Nigerija (koj va`i i za drugi afrikanski dr`avi). Imeno, vo ovaa zemja `iveat golem broj narodi, koi si imaat sopstveni jazici i koi voop{to ne se razbiraat pome|u sebe. Najbrojni se narodite: Hausa, Jorubo i Ibo. Nitu eden od niv nema svoj literaturen jazik, tuku site `iteli na Nigerija denes pi{uvaat na angliski. Zna~i pripadnikot na narodot Hausa, doma si zboruva na svojot jazik, no koga saka da napi{e ne{to ili koga saka da komunicira so svojot sogra|anin od narodot Jorubo, toj se koristi so angliskiot govoren i literaturen jazik. E, sega da si zamislime deka po nekoja, ne daj Bo`e, op{to~ove~ka katastrofa, po nekolku iljadi godini, }e bidat otkrieni pismeni dokumenti od dene{nata dr`ava Nigerija kako edinstveni pi{ani spomenici od ovaa dr`ava. [to }e vidat idnite arheolozi i istra`uva~i? Sekoj od ovie nigeriski dokumenti }e bide napi{an na angliski! No, dali toa zna~i deka idnite arheolozi treba da zaklu~at deka vo Nigerija vo 20 i 21 vek `iveele Angli~ani, samo zatoa {to vo ovie vekovi vo ovaa zemja oficijalen literaturen jazik bil angliskiot? Sekako deka ne, iako e mo`no da ima i takvi zaklu~oci. Potpolno e ista sostojbata i so koristeweto na gr~kiot jazik vo antikata, t.e. so za~uvanite pismeni spomenici na ovoj jazik, {to gi prou~uvaat dene{nite istra`uva~i. Toa {to ovie dela bile napi{ani na ovoj jazik voop{to ne zna~i deka site nivni avtori bile Grci, isto kako {to ni dene{nite Nigerijci ne se Angli~ani samo zatoa {to pi{uvaat na angliski. Denes postojat i drugi brojni narodi koi pi{uvaat (pa duri i zboruvaat) na tu|i jazici (Ircite, brojni narodi od Ju`na Amerika, od Afrika itn.).

TRAKIJCITE I ILIRITE

Kako narod {to go koristel gr~kiot literaturen jazik vo antikata rekovme deka bile i Trakijcite. Vo 1986 godina, vo severoisto~na Bugarija bile najdeni 165 trakiski srebreni sadovi, koi poteknuvale od pettiot vek pred Hrista. Nekoi od niv bie napi{ani so gr~ko pismo. Komentiraj}i go ovoj primer vo kontekst na ona za {to zboruvame, d-r Borza pi{uva:

"[esnaeset od ovie sadovi bile ispi{ani so trakiski li~ni imiwa i imiwa na mesta na gr~ki. Kako {to znaeme Trakijcite ne bile Grci i nivniot jazik, koj prodol`il da egzistira i vo rimsko vreme, nikoga{ ne se pojavil vo pismena forma... Mo`eme da se povikame i na odamna poznatite moneti od trakiskite plemiwa od pettiot vek pred Hrista, na koi imiwata na nivnite kralevi i nivnite tituli isto taka se napi{ani na gr~ki. Zna~i, rabotata e jasna: upotrebata na gr~kiot jazik, kako forma na pi{ana ekspresija, ne pretstavuva dokaz za etni~kata pripadnost i za kulturata" (Borza, str. 94).

So gr~kiot literaturen jazik izvesno vreme se slu`e-le i Ilirite (History of Greece by George Gerote, Vol. II, third edition, London, John Murray, Albemarle Street, 1851, del 2, str. 10), a gr~koto pismo gi koristele du-ri i turko-mongolskite Bugari po nivnoto doa|awe na Balkanot vo sedmiot vek.

Spored toa se postavuva pra{aweto: zo{to gr~kata istoriografija edinstveno za Makedoncite tvrdi deka se "Grci", a istoto ne go tvrdi i za Ilirite, Trakijcite, Bugarite, Rimjanite, kako i za site ostanati narodi koi vo odreden period se slu`ele so gr~kiot literaturen jazik?

[to se odnesuva do koristeweto na gr~kiot literaturen jazik na makedonskiot kralski dvor, se znae deka toa bilo prifateno vo odreden period od razvitokot na makedonskata dr`ava, a ne deka taka bilo "otsekoga{". Vo prilog na ova }e potencirame deka ne postoi nitu eden natpis na gr~ki jazik na teritorijata na cela Makedonija {to datira od pettiot vek pred Hrista, t.e. od vremeto pred delumnoto prifa}awe na gr~kata kultura vo Makedonija. Znaeme deka stari natpisi na gr~ki jazik se pronajdeni mnogu poodamna od pettiot vek pred Hrista na teritorijata na dene{na Grcija (pa duri i vo Trakija), no takvi natpisi vo Makedonija - nema! Kako dokaz za ova }e spomneme svedo{tva od gr~ki i stranski izvori.

Gr~kiot profesor Pecas, vo svojata spomenata statija "Edno svin~e pate{estvenik", pi{uva deka ne e pronajden nitu eden gr~ki natpis od raniot anti~ki period vo Makedonija.

Istoto go pi{uva i poznatiot gr~ki arheolog Andronikos, koj veli:

"Mnogu sum nesre}en {to vo Vergina ne pronajdov nikakov natpis od pettiot vek".

I poznatiot gr~ki univerzitetski profesor Daskalakis se `ali deka, onie stranski nau~nici, koi tvrdele deka anti~kite Makedonci ne bile Grci, toa go tvrdele poradi pove}e pri~ini, od koi ednata bila tokmu nepostoeweto na stari gr~ki natpisi vo Makedonija. Pritoa profesor Daskalakis pi{uva:

"Vo Makedonija i pokraj tolkute iskopuvawa do denes ne se najdeni natpisi na gr~ki jazik od toj period" (Podetalno za ovie izjavi kaj: Hristo Andonovski: Ju`na Makedonija od anti~kite do dene{nite Makedonci, Skopje, 1995 god.).

Zna~i duri i oficijalnata gr~ka istoriografija priznava deka vo Makedonija ne postoele natpisi na gr~ki jazik od postariot period.

Sli~no pi{uva i vo poznatata op{ta CD Grolier enciklopedija (CD Grolier electronic publishing, inc. Mindscape, Inc. 1995, Novato, CA 94945, naslov "Greek language"). Ovde starogr~kiot jazik ne e spomnat duri ni kako govoren jazik vo Makedonija! Ovde ~itame:

"Anti~kiot gr~ki jazik bil govoren jazik vo Grcija, na Krit, vo delovi od isto~niot Mediteran i vo Zapadna i Severna Anadolija, na Sicilija i vo ju`na Italija, na severniot breg na Crno More i delumno na severnoafrikanskiot i francuskiot breg".

Zna~i, Makedonija voop{to ne e spomnata kako podra~je na koe se govorel anti~kiot gr~ki jazik. Ne dr`i zabele{kata deka avtorot, koga ja spomnuva dene{na Grcija, avtomatski vo nea ja vklu~il i Egejska Make-donija, zatoa {to gledame deka ovde i Krit e spomnat oddelno od Grcija, iako toj denes e sostaven del od nea! Inaku, avtor na ovoj tekst e Margaret Aleksiu, koja ovde se povikuva na pogolem broj dela od eminentni stranski i gr~ki avtori (~ij podolg spisok go naveduva na krajot od tekstot).

I d-r Borza pi{uva deka dene{nite gr~ki istori~ari pred svetskata javnost gi forsiraat isklu~ivo natpisite na gr~ki jazik od Makedonija, koi poteknuvaat glavno od ~etvrtiot vek pred Hrista, t.e. od vremeto koga makedonskite vladeteli ve}e dozvolile prifa}awe na del od gr~kata kultura vo svojata dr`ava. Komentiraj}i go spomnatoto izdanie so gr~ki natpisi od Makedonija, podgotveno od Rizakis i Taracoglu, d-r Borza pi{uva:

"Re~isi site od 225 natpisi se na gr~ki, no tie doa|aat od helenisti~kiot i od rimskiot period, vo koi standardniot gr~ki jazik bil vo upotreba za vakvi formalni nameni. Vo ovoj korpus nema objaveno avtenti~en materijal od poraniot period" (Borza, str. 93).

(Prodol`uva)