REDUCIRAWE NA ISFORSIRANITE OP[TINI

POPOVSKI: Mislam deka & e potrebna do odreden stepen, no potrebata ne e pregolema. Sega{nata teritorijalna podelba mo`e da bide kritikuvana za dvaesetina op{tini. Toa se dvanaest ili trinaeset procenti i se pojavi kako rezultat na vladinata i parlamentarnata rasprava za izgradba na sistemot na op{tini, kako i glasaweto vo odnos na novite op{tini vo Sobranieto. Toa zna~i deka prvoto nivo be{e nivo na stru~no podgotvuvawe na sistemot na op{tinite. Pokojniot profesor Mitko Panov be{e pretsedatel na Komisijata. Toa nivo mo`ebi be{e dopolnuvawe na edna do dve op{tini, t.e. nivo {to toga{ kako minister za pravda go staviv vo procedura pred Vladata i Parlamentot. Vo Vladata ve}e ima{e intervencija so nekolku op{tini plus. Takva intervencija ima{e i vo Sobranieto. Eve, }e izjavam po kojznae koj pat, vo edna anarhi~na smisla na zborot profunkcioniraa niza spregi na solidarnost me|u lokalnobirokratskite grupi koi bea del od prateni~kite grupi, koi po princip na nadglasuvawe na ministerot dodadoa "ad hok" vo Sobranieto, dvanaeset op{tini. Najgolemiot del {to denes e problemati~en od aspekt na edna izvedena kriti~na analiza, {to zna~i po ~etirigodi{no iskustvo, se odnesuva na op{tinite koi bea rezultat na opredeleni kompromisi {to gi prave{e vladinata, odnosno parlamentarnata koalicija.

Del od op{tinite proizleze i nadvor od dogovorite ili raspravite i argumentite na koalicionite partneri, odnosno na grupite parlamentarci koi se solidariziraa me|u sebe, pa edni se obvrzuvaa da glasaat za drugite dokolku ovie vtorite glasaat za prvite. Na takov na~in navistina ima mesto, osobeno koga ima `elba vo Ministerstvoto za lokalna samouprava, a sega i kaj Vladata, da se napravi edna revizija. Mislam deka nekade okolu devedeset i pet op{tini celosno go polo`ija ispitot vo smisla na toa {to soodvetstvuvaat na kriteriumite za formirawe op{tini i se komparativni so standardite nadvor od Republika Makedonija, a vo isto vreme se tipi~ni i predvideni so Ustavot, odnosno so Zakonot za lokalna samouprava.

MS: [to nedostasuva vo sega{niot Zakon za teritorijalna podelba, a {to e ona {to bi gi nadminalo nedostatocite so noviot zakon?

POPOVSKI: Ovoj zakon se vrzuva so Zakonot za lokalna samouprava i treba da go zemete kako eden segment. Toj ima zada~a da go postavi sistemot na op{tinite. Razlikata me|u ovoj i prethodniot bi bila vo obidot da se revidiraat op{tinite {to se konstrukt na baza na vlijanija od politi~ka priroda, a koi se slu~ija na primer vo vladinoto i parlamentarnoto nivo. Toa bi bila su{tinskata razlika. Drugi razliki te{ko da mo`e da se napravat. Vo ovoj Zakon celiot sistem na op{tini vo dr`avava e dobro postaven. Toa zna~i deka i ponatamu koncepciski }e ostane podelbata me|u selski i gradski op{tini, kako edna pridobivka na lokalnata samouprava, zatoa {to selskite op{tini samite so svoi institucii }e se gri`at za sopstveniot razvoj. Na toj na~in i }e se nadmine edna negativna strana na porane{nite golemi op{tini kade {to gradot treba{e da vodi smetka za edna golema ruralna struktura na naseleni mesta. Mo`no e vo ramkite na ovoj zakon da se napravi obid da se imenuvaat i kategoriziraat niza naseleni mesta koi dosega nemaat dobieno status na oficijalni naselbi, t.e postojat kako divi, a gi ima niz celiot prostor. Na toj na~in bi se dobil oficijalen status za karakterot na naselbata.

POPOVSKI: Se pretpostavuva reducirawe na onie op{tini koi navistina bea isforsirani, a vremeto od ~etiri godini poka`a deka tie ne se op{tini. Na primer, op{tinata @ito{e vo podno`jeto na Kru{evo, koja se sostoi od edno selo od gra|ani Albanci i dve pomali sela so gra|ani Makedonci. Taa op{tina se izdvoi, no nema karakter nitu na lokalna zaednica, nitu pak gra|anite op{tele me|u sebe kako naselbi vo odnos na eden centar koj vr{el op{ti uslugi na okolnite naselbi, tuku tie trite sekoga{ bile del na Kru{evskata op{tina, {to zna~i deka toa e edna tipi~na ve{ta~ka op{tina.

Od Ko~ani }e ja spomnam Zrnovci, op{tina so tri sela koja isto taka e sosema blisku do gradot. Nema nitu prostor, nitu baza za formirawe na nekakva lokalna zaednica, {to zna~i deka tamu ima samo administracija i institucii na lokalnata samouprava koi tro{at sredstva od Buxetot ili od gra|anite naokolu, a nitu go podobruvaat, nitu pak mo`at da go podobrat `ivotot, bidej}i navistina ne stanuva zbor za nekoja zaednica na op{tini.

Mo`e da se proanalizira i sposobnosta na edna op{tina voop{to za `ivot, koja vo drugi okolnosti bi bila apsolutno nesporna klasi~na op{tina, kako {to e Staravina. Staravina e bitolskiot del na Mariovo so ogromen broj naselbi. Me|utoa, Mariovo e zapusteno i naselbite se izru{eni. Vo Staravina, kade pred migraciite mo`ele verojatno da `iveat pet iljadi `iteli, sega `iveat ne pove}e od ~etiristotini, osobeno vo poodminata vozrast. Staravina e navistina priroden centar na toj lokalitet, no nema lu|e. Profesorot Panov, koj rabote{e na toj proekt, ima{e predlog. Selata od op{tinata Staravina da se podelat me|u op{tinite Ba~ i Novaci.

POPOVSKI: Jas sega raspolagam so u{te pogolemi poznavawa od oblasta na lokalnata samouprava i teritorijalnata podelba, a dokaz za toa e faktot {to objaviv i edna nau~na monografija, a i statija vo stranstvo vo ugledniot godi{nik na Univerzitetot "Lomonosov". Zna~i toa ne e sporno. Raspolagam so znaewa za nau~nite i komparativnite kriteriumi za lokalnata samouprava. Gi poznavam parametrite na prostorot i vo taa smisla geografskite, demografskite, socioekonomskite i drugi parametri na prostorot na Republika Makedonija, {to zna~i deka postoi sposobnost da u~estvuvam vo ramkite na novoto razgleduvawe na sistemot na op{tinite i vo donesuvawe na noviot zakon. Zabele{kata na SDSM bi imala smisla dokolku jas bi smetal deka prethodnata teritorijalna podelba koncepciski i vo najgolem procent e proma{ena. No, smetam deka taa koncepciski voop{to ne e proma{ena, tuku istata koncepcija na teritorijalna podelba i denes treba da se primeni. Taa koncepcija e bazirana vrz povelbata za lokalna samouprava na Sovetot na Evropa, vrz komparativnite nacionalni iskustva na oddelni zemji vo Evropa i na kriteriumite {to gi postavuva Ustavot na RM. Kriteriumite koi toga{ bea matrica za sozdavawe na op{tini, i sega se primenuvaat.

POPOVSKI: Kritikata mo`e da se odnesuva samo na dogovorot me|u koalicionite partii, {to be{e uslov tie da prodol`at so nosewe na Zakonot i mo`nosta toj voop{to da se donese. Toa zna~i deka kroeweto vo toj segment na op{tinite ne e rezultat nitu na stru~noto znaewe, nitu na politi~kiot anga`man na ministerot. Ministerot ne nosi zakon. Koga bi go nosel, toj }e go donese{e na nivo na devedeset i pet- {est op{tini. Zakonot go predlaga Vladata, {to zna~i vtoroto nivo na intervencii e silno, bidej}i ministerot mo`e da bide nadglasan. I kone~no tretoto nivo - Parlamentot vo koj ministerot nema pravo na glas i mo`e da bide apsolutno nadglasan, a i be{e nadglasan za dvanaeset - trinaeset op{tini. Kritikata na VMRO - DPMNE mo`e da bide upatena na politi~kite partii {to ja so~inuvaa Vladata, a ne na li~nosta na Vlado Popovski.

POPOVSKI: Jasno e deka na{iot Ustav predviduva ednostepena lokalna samouprava. Ne e mo`no na nieden na~in da se donese zakon {to }e predviduva dvostepena lokalna samouprava ili sozdavawe {iroki regioni na op{tini koi mo`at da sozdadat somnevawe za federalizacija. Ne mo`e da bide donesen zakon koj }e predvidi regioni, bidej}i toj bi bil nadvor od Ustavot. Prvo, Vladata i Parlamentot nema da se re{at da donesat takov zakon. Duri i ako se re{at da donesat, toj }e bide poni{ten od Ustavniot sud, bidej}i e sprotiven na Ustavot. Ovoj zakon za teritorijalna podelba na op{tinite mo`e da sozdade op{tini samo kako prv stepen na lokalna samouprava koi na nikoj na~in ne mo`e da igraat uloga na op{irni regioni koi bi dovele do nekakva opasnost od federalizacija. Zna~i, zabele{kata i stravuvaweto za nekakva regionalizacija i federalizacija nema nikakva logika.

POPOVSKI: Taa zabele{ka e najdaleku od umot, bidej}i op{tinite ne se partiski, tuku se institucii na gra|anite. Idejata deka }e se odi na ukinuvawe na op{tinite kade opozicionite partii imaat svoi gradona~alnici e besmisleno, bidej}i zakonot }e se nosi podolgo vreme. Ja slu{nav izjavata na ministerot za lokalna samouprava deka toj zakon bi se primenil po zavr{uvaweto na mandatot na ovie izbrani op{tinski instituti. Zna~i, nema da se odi na prethodno ukinuvawe ili skratuvawe na mandatot na ve}e izbranite op{tinski institucii. Voop{to ne se znae na narednite izbori koj vo koja op{tina }e go dobie mandatot i kone~no so taa logika, {to e logika na deformirano mislewe, bea napraveni onie dvaeset i ~etiri-pet op{tini kako vi{ok.

Edna op{tina be{e razdvoena na dve samo zatoa {to se smeta{e deka vo ednata op{tina gradona~alni~koto mesto }e go dobie toga{nata opozicija VMRO-DPMNE, a vo drugata toga{nata vlast SDSM. No, i vo ednata i vo drugata pobedi VMRO-DPMNE.

Krajno vreme e da se prestane da se modeliraat op{tini so pretpostavki koja partija kade vo idnina da dobie gradona~alnik.