NE SMEETE DA GO PODDR@UVATE DIKTATOROT GEORGIEVSKI!

Nie, grupa makedonski patrioti od dijasporata, so golema zagri`enost vo nekoi mediumi sretnavme informacija spored koja vo polza za ostanuvawe na vlast na premierot Georgievski se zalo`ile nekoi zapadni diplomati vo Republika Makedonija. Nema dilema deka dosega zapadnoevropskite zemji i SAD se poka`aa kako prijatelski nastroeni dr`avi kon Republika Makedonija i toj podatok posebno n# raduva nas iselenicite vo ovie zemji. Poradi toa sigurni sme deka zapadnoevropjanite i Amerikancite gi imaat simpatiite na mnozinstvoto gra|ani na Republika Makedonija. No, dokolku po nekoj slu~aj, Georgievski i navistina dobie neprincipielna poddr{ka od zapadnite diplomati, ovaa slika mo`e preku no} da se promeni. Da ne zaboravime deka Georgievski e politi~ar ~ija kariera e vo drasti~en pad. Toj e politi~ki gubitnik ili, kako {to bi rekle Amerikancite - "luzer". Dokaz za ova e faktot {to negovata partija izgubi nad dveste iljadi glasovi od pretposlednite do poslednite izbori. Prakti~no negovata partija sega ja ima doverbata na pomalku od 10 otsto od vkupniot broj glasa~i vo Republika Makedonija, a da ne zboruvame za faktot {to site partii vo RM begaat kako |avol od krst od sorabotkata so Georgievski. Ova sekako se dol`i na diktatorskiot i nedemokratski karakter na negovoto vladeewe. Vakviot karakter e vidlivo prisuten i vo negovata partija VMRO-DPMNE. Da se potsetime samo na izborite za pretsedatel vo ovaa partija. Georgievski, ne samo {to be{e edinstven kandidat za pretsedatel, tuku toj osvoi duri neverojatni 99,8 otsto od glasovite na prisutnite delegati. Poradi toa gi pra{uvame evropskite i amerikanskite diplomati: vo koja partija vo va{ite dr`avi se ima slu~eno vakvo ne{to? Zarem }e poddr`uvate takov politi~ar? Vakviot nedemokratski karakter na negovata partija u{te pojasno dojde do izraz i vo na~inot na praktikuvawe na vlasta od strana na VMRO-DPMNE. Treba li povtorno da go spomnuvame terorot {to go sproveduva{e ovaa partija (~itaj: nejzinata vlada) vrz politi~kite neistomislenici, posebno za vreme na izborite? Treba li da se potsetuvame na ubistvata, tepaweto na nedol`ni gra|ani, pritisokot vrz mediumite, apsewata, brkawata od rabota, napadite vrz semejnite ku}i i semjstvata na politi~ki neistomislenici na VMRO-DPMNE, organizirani li~no od Premierot? A, pak mitoto, korpucijata i site drugi nus-pojavi od vladeeweto na VMRO-DPMNE samo ja dopolnuvaat grdata slika na ovoj diktatorski re`im.

Georgievski verojatno dobro ja znae (no izgleda te{ko ja prifa}a) vistinata, deka kolku po`estoko eden diktator vladee vrz sopstveniot narod, tolku pogolem e revoltot i omrazata na narodot kon doti~niot diktator i tolku po`estok }e bide krajot na toj diktator. Ova pravilo dosega e bezbroj pati potvrdeno od istorijata i od nego nema isklu~ok. Georgievski e sosema svesen deka ja gubi po~vata pod svoite noze, pa zatoa sega o~ajni~ki bara spas od sopstvenata politi~ka agonija. Ova e edinstvenata pri~ina za negovite molbi kon ambasadorite za zapadnite zemji i na SAD za dobivawe "poddr{ka" od niv. Sigurno deka za vozvrat toj ima veteno deka slepo }e gi po~ituva site `elbi na nivnata politika, dokolku tie mu pomognat i natamu da ostane na vlast.

Pa, kako treba da reagiraat zapadnoevropskite i amerikanskite diplomati na ovie ponizni molbi od Georgievski? Dokolku ovie gospoda nasednat na negoviot trik toga{, navidum zapadnoevropskite zemji i SAD i navistina, kratkoro~no gledano, }e imaat svoj lakej vo liceto na Georgievski, barem dotoga{ dodeka ne padne od vlast na eden ili drug na~in.

No, dolgoro~no gledano, vakviot poteg }e bide protiv interesite na zapadnoevropskite zemji i na SAD. Eve zo{to.

Kako prvo, dokolku stane izvesna (eventualnata) neprincipielna poddr{ka na re`imot na Georgievski od vladite na zapadnoevropskite zemji i na SAD (poddr{kata ne }e mo`e da se prikrie pred makedonskata javnost), toga{ Georgievski }e dobie odvrzani race da vladee u{te ponedemokratski i po`estoko nad gra|anite vo na{ata dr`ava, siguren vo poddr{kata od Zapad, koja, spored nego, }e mu bide dovolna garancija za ostanuvawe na vlast po sekoja cena. Taka zapadnoevropskite zemji i SAD bi napravile golema gre{ka dokolku nasednat na izmamata na Georgievski za sopstveno politi~ko spasuvawe. Imeno, vo takov slu~aj, revoltot kon re`imot na Georgievski, koj nezapirlivo raste so tendencija za natamo{no zgolemuvawe, mnogu brgu }e bide naso~en i kon negovite eventualni neprincipielni poddr`uva~i! Dovolno e samo zapadnite zemji neprincipielno da go poddr`at Georgievski vo negovata diktatura i celoto makotrpno steknuvano prijatelstvo i simpatii kon nivnite zemji da bidat seriozno zagrozeni. Poradi toa, na po~ituvanite zapadni diplomati najprijatelski im predlagame da ne nasednuvaat na trikot na Georgievski, koj, pod maskata deka slepo }e im slu`i, edinstveno saka da si ja spasi svojata politi~ka kariera i svojot diktatorski re`im, koj e pred celosna propast. Od druga strana, ne veruvame deka koja i da bilo idna vlada na Republika Makedonija, {to }e go zameni Georgievski, }e gi popre~uva zapadnoevropskite i amerikanskite interesi na Balkanot. Naprotiv, site pogolemi opozicioni (i daleku podemokratski) partii vo Republika Makedonija jasno gi izrazija svoite prijatelski ~uvstva kon zemjite od Zapadna Evropa i SAD. Zatoa najmudro za po~ituvanite zapadni diplomati }e bide da ja sledat voljata na gra|anite na Republika Makedonija, a ne na nesakanite diktatori. Dolgoro~no gledano, toa e vistinskiot interes na zapadnoevropskite zemji i na SAD vo Republika Makedonija.

Gledano odnadvor, toa e doka`ano: od Ilinden, Goce, ^ento i mnogu drugi znajni i neznajni!

Doka`uvam i jas, koja od 1997 godina do sega ~ekam odgovor od Grigorovci, Brankovci, Qup~ovci i nivnite vladi, da me rehabilitiraat vrz osnova na moeto barawe - prestavka br. 1064/24.01. 1997 godina do makedonska Vlada ili da dadat objasnuvawe zo{to po uni{tuvaweto na pretsedatelot Metodija Andonov - ^ento me uni{tija i mene, bidej}i mu bev sekretar na ^ento (ne sovetni~ka kako {to gi ima sega, bidej}i ^ento be{e dovolno pameten, pa ne mu bea potrebni sovetni~ki).

Srbokomunistite Svetozar, Vuk, Tempo, Lazovcite, udba{ite, me otpu{tija od mestoto direktor na prvata detska gradinka, kade {to bev vrabotena po naru{uvaweto na ASNOM, kako "BUGARKA" koja ja zagrozuvala bezbednosta na makedonskata dr`ava!

Mo`e li da se istera Bugarka od "bugarska dr`ava"?! Dojdov od Pirinska Makedonija za da bidam borec od 12 makedonska narodno-osloboditelna brigada, da gi sozdadam prvite makedonski u~iteli vo [tip i Skopje, da bidam sekretar na pretsedatelot ^ento, za koe ne dobivav nitu plata, nitu vlakno, kako ~i~ko mi Goce Del~ev.

Na nego jas mu ostanav verna celiot moj `ivot zatoa {to ja saka{e nezavisna Makedonija, so dom i tatkovina za site bez razlika na vera, nacija i ideolo{ka pripadnost.

Saka{e zemja koja }e bide centar na stabilnost, bezbednost, na ekonomski prosperitet na dobrososedski odnosi vo vistinska smisla i gradewe na evropska politika!

Sakam da gi potsetam gradona~alnikot Risto Penov i borcite vo R. Makedonija, koga }e go proslavuvaat 13 Noemvri, deka vo Bugarija `iveat borci od istata bore~ka edinica, 12 makedonska narodno-osloboditelna brigada, koi za sre}a na sudbinata, ostanale `ivi, no zaboraveni.

NE PRISUSTVUVAV NA PROMOCIJATA NA "RADKO"!

Vo va{iot nedelnik br. 334 od 17.11 2000 godina na stranica 40 e objaveno pismo so naslov "Bugarin ne biduvam" od gospodinot Qube Panov od Veles. Vo pismoto, me|u drugoto, e spomnato moeto ime i se naveduva deka sum prisustvuval na promocijata na Zdru`enieto "Radko" vo hotelot "Holidej in" vo Skopje.

Vo pismoto g. Panov pi{uva: "Se pregrnav so moite VMRO-vci od Veles, Dragan Karov i Aco Gulev. Aco Gulev mi re~e: Qube, dojde li, e sega }e bideme li Bugari?". Jas mu rekov "Takva li e rabotava. Jas }e umram, ama Bugarin ne bivam". Na toa Guleto mi re~e: "Ami edna{ ti ka`uva{e deka starite tvoi bile za Bugarija".

Prvo, demantiram deka voop{to sum prisustvuval na promocijata na Zdru`enieto "Radko" vo hotelot "Holidej in" vo Skopje.

Vtoro, voop{to ne e to~no deka na 27 oktomvri sum se sretnal so gospodinot Panov, {to zna~i deka ne sum ka`al ni{to od ona {to se naveduva vo pismoto.

Treto, nemam ni{to protiv Bugarija i protiv Bugarite, sekoj vo ovaa dr`ava ima pravo da ka`uva {to e, no jas otsekoga{ sum se deklariral kako Makedonec. Voop{to ne mi e jasno zo{to g. Panov me spomnal vo vakov kontekst, zatoa {to s# {to e ka`ano vo pismoto vo vrska so moeto ime ne e vistina!