Poradi povisokata nadmorska viso~ina na Prespanskoto Ezero, nekvalitetnata i ne~ista prespanska voda se vleva vo Ohridsko Ezero i go namaluva kvalitetot na negovata voda.

Za slivnoto podra~je od Prespanskoto Ezero se predlo`eni nekolku proekti. So prviot se predviduva pro{iruvawe na sekundarnata kanalizaciska mre`a i nejzino priklu~uvawe na kolektorskiot sistem {to gi sobira vodite od Resen. So vtoriot proekt e predvideno namaluvawe na upotrebata na pesticidi i ve{ta~ki |ubriva vo Prespanskiot region.

Ako ne padnat vo zemjava naskoro pogolemi koli~estva do`d ili sneg, mavrovskata akumulacija }e gi dostigne minimalnite granici, a proizvodstvoto na struja }e bide prekinato. Lo{ata vodna sostojba na Ezeroto se dol`i na nedovolnite vrne`i od sneg lanskata godina i su{ata {to godinava ja zafati cela Ju`na Evropa. Spored informaciite na "Elektro-Mavrovo" dotekot na voda vo akumulacijata ovaa godina e {estpati pomal od lanskiot. Slivnoto podra~je na ezeroto ima 18 otsto pomal dotek na voda vo odnos na minatata godina. Vo mavrovskata akumulacija momentno ima okolu 55 milioni kubni metri voda, a akumulacijata mo`e da sobere 280 milioni kubni metri.

"Grcija ne saka da gi komentira i da intervenira vo vnatre{nite slu~uvawa na Republika Makedonija i smeta deka tie nema da gi naru{at dobrite bilateralni odnosi", izjavi portparolot na gr~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, Panos Beglitis.

Spored Beglitis, pra{aweto za razlikata okolu imeto na Makedonija e posledniot problem vo odnosite me|u dvete dr`avi. Toj istakna deka pregovorite za razlikata okolu imeto }e prodol`at vo ramkite na Obedinetite nacii i dodade deka za vreme na sredbata me|u gr~kiot premier, Kostas Simitis, ministerot za nadvore{ni raboti na Grcija, Jorgos Papandreu i pretsedatelot na makedonskata Vlada, Qub~o Georgievski, {to se odr`a vo Zagreb, dvete strani ja potvrdile dobrata volja za iznao|awe prifatlivo re{enie za dvete dr`avi.

Vo narednite nekolku godini ARM }e treba da se namali na mirnovremen kontigent od 14-16.000 vojnici, {to me|u drugoto podrazbira i zatvorawe na ~etiri garnizoni i drugi voeni objekti. General Andrevski ne saka{e da otkrie za koi garnizoni stanuva zbor, izjavuvaj}i deka se toa mali, sega ve}e neva`ni kasarni i dopolnuvaj}i deka glavni, te`i{ni voeni centri sega stanuvaat [tip i Debar so pridru`nite garnizoni vo Strumica i Kumanovo, odnosno Ohrid i Tetovo. [to se odnesuva do vrabotenite, be{e ka`ano, deka nitu eden nema da bide izbrkan od rabota, tuku site vi{ok vraboteni }e se anga`iraat preku privatizacija na armiskite kapaciteti.

Direktorskiot bord na Me|unarodniot monetaren fond treba da go odobri kreditot vreden 36 milioni dolari namenet za Makedonija. Kreditot vreden 36 milioni dolari e kombinacija od aran`manite za namaluvawe na siroma{tijata PRGF i EF za poddr{ka na razvojot i za zabrzuvawe na strukturntie reformi.

Makedonija go dobi kreditot otkako go prodade "Feni" i so toa go ispolni i posledniot uslov {to go postavija MMF i Svetskata banka. Osven toa, za da se dobie kreditot, Vladata go vovede Danokot na dodadena vrednost (DDV), ja po~na privatizacijata ili zatvoraweto na 10 najgolemi zagubari i po~na da go reformira bankarskiot sektor, kade {to najzna~ajni bea novite zakoni za banki i za naplatuvawe hipoteki.