KALINKATA - JU@NA UBAVICA

Vo Egipet kalinkata ja poznavale u{te 2.500 godini pred Hrista, za {to svedo~at plodovite pronajdeni vo starite egipetski grobnici.

Denes najmnogu se odgleduva vo zemjite okolu Sredozemnoto More (Italija, Turcija, Grcija, Tunis i dr.). Kaj nas kalinkata se odgleduva, naj~esto spontano, vo ju`nite delovi na Makedonija.

Kalinkata u{te od najstari vremiwa e odgleduvana kako ovo{je, no i kako ukrasna i lekovita bilka. Se sadi od noemvri do mart, kako i preostanatoto ovo{je.

Plodot na kalinkata ima golema biolo{ka vrednost. Izvor e na suva materija, limonova kiselina, glikoza i fruktoza, tanin, pektin, mineralni materii, golemi koli~ini vitamin C, kako i mnogu drugi vredni sostojki.

Kalinkata e otporna na bolesti i gadinki taka {to za nejzino odgleduvawe ne e potrebna nikakva specijalna za{tita, dodeka nejziniot plod ima mnogu hranliva i dietskoterapevtska vrednost.

Korata na ovaa ju`na ubavica sodr`i golemi koli~ini pektinski i taninski materii koi imaat golema primena vo prehranbenata industrija, vo proizvodstvoto na ovo{ni `elea, marmaladi i xemovi, vo medicinata kako lek protiv stoma~ni zaboluvawa, a vo farmacijata kako emulgator.

Kalinkata e mnogu dekorativna bilka, osobeno vo vreme na cuteweto i vo vreme koga zreat plodovite. Samoto steblo na kalinkata, koga e nakiteno so zlatnoportokalovi plodovi, za sekoe oko pretstavuva prekrasno estetsko do`ivuvawe.

SALATA OD SITNO OVO[JE

- 300 gr. plod od kalinka;

- 300 gr, crveni ribizli;

- 300 gr. crni ribizli;

- 100 gr. {e}er;

- 50 gr. voda;

- 1/2 ~a{a vino ({ampawsko).

[e}erot se vari so vodata okolu 10 minuti. Sirupot se ostava da se izladi, pa vo nego se dodava {ampawskoto. Ovo{jeto ubavo se ~isti, se stava vo ~a{i i odgore se stava podgotveniot sirup. Do serviraweto se ~uva vo fri`ider.

TIKVATA

Prvata vest za tikvata poteknuva od Kolumbo, a nejzina pratatkovina e Meksiko. Bez razlika na klimatskite razliki, taa brzo se odoma}inila vo Evropa, pa nejzinite so~ni plodovi mo`at da se sobiraat od juni pa s# do ranata esen.

Energetskata vrednost na tikvata e mala, no zatoa sodr`i ogromni koli~estva minerali i vitamini. Ima fosfor, kalcium, `elezo i mangan. Od vitaminite najmnogu ima karotin, vitamin C, vitamini od grupata B i vitamin E.

Tikvata e lesno svarliva i e idealna hrana za lu|eto so ~uvstvitelen `eludnik i creva. Osobeno e prepora~liva za lu|eto so "zagrozena" linija - podgotvena kako varivo, sama ili vo kombinacija so drug zelen~uk, taa e dragoceno, no kalori~no "bezopasno" jadewe.

Tikvata e izvonreden diuretik, pa se prepora~uva na onie koi imaat revmatski tegobi, vospalenie na mo~ovodnite pati{ta, vospalenie na bubrezite i `ol~kata. Efikasna e za smaluvawe na holesterolot vo krvta. Masloto od tikvata e posebno dobro za lekuvawe od aterosklerozata. Osobeno e dobra protiv opstipacija, a gi olesnuva tegobite pri vospaluvawe na debeloto crevo.

Lekovitosta, pak, na semkite od tikvata e pogolema otkolku na plodot.

Najmnogu se koristat protiv detskite glisti.

Tokmu poradi golemata lekovitost na semkite, ne gi obvinuvajte onie koi postojano gi grickaat.

RI@OTO OD TIKVA

- 500 gr. is~istena tikva;

- 1 ~a{a oriz;

- 1 litar mleko;

- 1/2 glavica kromid;

- puter;

- sol.

Is~istenata tikva se se~ka na kocki. Vo dlabok sad se redat kockite kromid, stopeniot puter, potoa se stava tikvata, se soli i dobro se me{a. Mlekoto se vari na tivok ogan i koga }e zovrie se dodava orizot. Se vari s# dodeka ne se vpie celoto mleko. Po potreba se dodava u{te mleko. Vo varenoto ri`oto se dodava puter, se prome{uva i se dodava sol.