Sveti Mina ja napu{til slu`bata i zaminal vo planina. Do{ol vo gradot Katuan koga se odr`uvalo pagansko praznuvawe i javno izjavil deka Hristos e vistinski Bog. Knezot na gradot Piros go zapra{al koj e i {to e. Svetitelot hrabro mu odgovoril: "Tatkovina mi e Misir, imeto Mina, bev oficer, no gledaj}i go idolopoklonstvoto, se otka`av od va{ite po~esti".

Knezot naredil da go ma~at. Go tepale, go potpaluvale so sve}i i go stru`ele so `elezni ~etki. Potoa go odnesle nadvor od gradot, mu ja isekle glavata, a negovoto telo go frlile vo ogan za da ne go zemat hristijanite. Hristijanite spasile del od mo{tite na Svetitelot i gi pogrebale. Podocna negovite mo{ti bile preneseni i pogrebani vo Aleksandrija, a nad niv izgradena crkva. Golemiot ~udotvorec Sveti Mina go zavr{il zemniot `ivot vo 304 godina. Na ikonite se pretstavuva kako vojnik-kowanik, koj brza da im pomogne na vernite i da gi kazni nevernite. Istiot den im se oddava po~it na svetite ma~enici Viktor i Stefanida.

Sveti Viktor e roden vo Rim. Slu`el vo vojska za vreme na rimskiot car Antonin. Koga go obvinile deka e hristijanin, toj smelo odgovoril: "Jas sum vojnik ne na va{iot zemen car, tuku na nebesniot". Sledele ma~ewa: prstite mu gi izvadile od zglobovite, go frlile vo v`arena pe~ka, mu ja odrale ko`ata, mu gi izbodele o~ite, mu dale smrtonosen otrov, no i pokraj toa Sveti Viktor ostanal `iv. O~evidec na ma~ewata bila 16-godi{nata `ena Stefanida, sopruga na eden od vojnicite, koja, gledaj}i kako bo`jata sila silno dejstvuva preku Svetitelot, po~nala glasno da go veli~a nego i Hrista. Po naredba na vojvodata, na Sveti Viktor mu bila ise~ena glavata so me~, a na Stefanida nozete & bile vrzani me|u dve palmi (bila rastrgnata) na 24 noemvri vo Damask.

Na istata data se slavi i Sveti ma~enik Vikentie (|akon) po poteklo od [panija, kogo vo hristijanstvoto go pou~uval episkopot Valerij od Saragonskata eparhija. Toga{ vo [panija bil ispraten sudijata Datijan da gi progonuva hristijanite. \akonot Vikentie ja ispovedal verata vo Hrista i go izobli~il "bezumieto na zlobniot ~ovek (Datijan) koj saka da vojuva so Boga" (negoviot tvorec). Vo 304 godina Svetecot bil podlo`en na golemi ma~ewa, za na kraj da go ispe~at na v`e{tena re{etka. Pticite-grablivki ne mo`ele da go izedat negovoto telo, za{to go ~uval neobi~en stra`ar-gavran. Zatoa go frlile vo more, no toa bilo isfrleno na bregot, a hristijanite go zele i go pogrebale. Negovite mo{ti po~ivaat vo Rim vo crkvata posvetena na negovoto ime. "Jas sum sluga na mojot Gospod Isus Hristos, podgotven sum da pretrpam s# za negovoto ime" se negovite nezaboravni zborovi koi odeknuvaat niz site vekovi.