Istorijata ne e samo minato

MALKU POZNATI ANTI^KI SVEDO[TVA ZA ZASEBNOSTA NA ANTI^KOMAKEDONSKIOT JAZIK

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Osven svedo{tvata od Plutarh i Kvintij Kurtij Ruf za zasebnosta na anti~komakedonskiot jazik, postojat i drugi anti~ki svedo{tva koi go potvrduvaat ova!
  • Deka makedonskiot jazik bil poseben svedo~i i pronajdeniot fragment od zagubenoto delo "Istorija na naslednicite" od gr~kiot istori~ar Arijan!

Za anti~kite Makedonci svetskata nau~na javnost dobro znae deka zboruvale na sopstven makedonski jazik. Za ovoj fakt postojat pove}e svedo{tva od anti~kite istori~ari za koi dosega dosta e pi{uvano. No, vo vrska so ova, vo na{ata po{iroka javnost, glavno se citiraa svedo{tvata od Plutarh (od negovata biografija za Aleksandar Makedonski) i svedo{tvoto od Kvintij Kurtij Ruf. Me|utoa, vo na{ata po{iroka javnost malku e poznato deka postojat i drugi brojni anti~ki (pred s# - gr~ki!) svedo{tva za zasebnosta na makedonskiot jazik, koi }e gi navedeme vo prodol`enie. No, za da bide ova prezentirawe celosno, povtorno nakratko }e se potsetime na poznatite svedo{tva od Plutarh i od Kvintij Kurtij Ruf.

Anti~kiot gr~ki istori~ar Plutarh, opi{uvaj}i edna raspravija pome|u Aleksandar Makedonski i eden negov prijatel, vo svojata biografija za Aleksandar Makedonski vo 53-ta glava, zapi{al deka Aleksandar: "skoknal na noze i po~nal na makedonski da gi dovikuva svoite {titonosci" (Plutarh: Aleksandar Makedonski, Skopje, 1994).

Deka anti~kite Makedonci zboruvale na zaseben makedonski jazik svedo~i i latinskiot istori~ar Kvintij Kurtij Ruf. (Kvintij Kurtij Ruf: Istorija na Aleksandar Makedonski, vo prevod od latinski na d-r Qubinka Basotova; Skopje, 1998 godina).

Poznata e slu~kata koga bilo sudeweto na Makedonecot Filota, koj podgotvuval zagovor za ubistvo na Aleksandar Makedonski. Zagovorot bil otkrien i Filota bil javno ispra{uvan li~no od strana na Aleksandar.

Kvintij Kurtij Ruf, opi{uvaj}i ja ovaa slu~ka, sosema jasno zapi{al deka Makedoncite zboruvale na zaseben jazik. Toj duri citira i izjava na samiot Aleksandar Makedonski, vo koja, toj obrnuvaj}i im se na Makedoncite vo prvo lice mno`ina, go spomenuva (citat): "maj~iniot" i "na{iot jazik". Aleksandar mu se obrnal na Filota so zborovite:

"Sega tebe }e ti sudat Makedoncite. Te pra{uvam: dali }e im se obrati{ na maj~iniot jazik?"

Filota odgovoril odre~no, so obrazlo`enie deka, osven Makedonci, imalo prisutni i pripadnici od drugi narodi. Na toa, Aleksandar im rekol na prisutnite Makedonci:

"Eve, gledate li? Do tamu li do{ol Filota, ta da se gnasi od maj~i-niot jazik?... No, neka zboruva kako {to saka, a vie spomnete si deka toj podednakvo se otu|il i od na{ite obi~ai i od na{iot jazik" (Kvintij Kurtij Ruf, cit. delo, str. 272).

No, Filota ne ostanal ramnodu{en na ovie obvinuvawa, pa vo svojot odgovor, rekol:

"Mene mi se prefrla {to odbivam da zboruvam na maj~iniot jazik i deka sum se grozel od obi~aite na Makedoncite. Zna~i taka jas mu se zakanuvam na kralstvoto, {to go preziram? No, u{te porano, onoj rodniot jazik, be{e napu{ten vo op{teweto so drugite narodi, pa taka i pobednicite i pobedenite treba{e da u~at eden tu|, stranski jazik" (Isto, str. 274).

Sepak, vo obvinuvawata protiv Filota se vme{al vojskovodecot Bolon, koj, me|u drugoto, go obvinil Filota deka (citat): "... iako bil Makedonec, ne se sramuval, preku preveduva~, da gi islu{uva lu|eto {to zboruvale na negoviot roden jazik" (Isto, str. 276).

I ovaa slu~ka e tolku jasna vo odnos na postoeweto na zasebniot makedonski jazik, {to nikakov komentar ne e potreben. Isto taka, od ovoj opis, gledame deka del od Makedoncite, poradi prakti~ni pri~ini (pogolema mo`nost za op{tewe so drugite narodi i sl.) go koristele i tu|iot gr~ki jazik (koj ovde e opi{an kako "tu|, stranski jazik"), iako me|u sebe i natamu si zboruvale na maj~iniot makedonski jazik.

SVEDO[TVOTO NA ANTI^KIOT ISTORI^AR ARIJAN

Deka anti~kiot makedonski jazik bil sosema razli~en od gr~kiot }e spomneme u{te edno anti~ko svedo{tvo, koe e malku poznato kaj nas. D-r Borza vo svoeto citirano delo pi{uva za eden pronajden fragment od papirus, za koj se smetalo deka pretstavuva del od izgubenoto delo pod naslov "Istorija na naslednicite" od anti~kiot gr~ki istori~ar Arijan. Na ovoj fragment od papirus (PSI XII.1284), spomnata e edna epizoda od makedonskata istorija vo koja e jasno potencirana zasebnosta na makedonskiot jazik. Ovde ~itame deka sekretarot na Filip i na Aleksandar Makedonski, po ime Evmen (citat): "... ispratil napred eden ~ovek, po ime Ksenie, koj zboruval makedonski (na angliski prevedeno kako: who was Macedonian in speech)"... za da pregovara so makedonskata vojska na Neoptolomej. Ovoj nastan se slu~il okolu 321 godina pred Hrista. Vsu{nost originalniot zbor so koj Arijan go opi{al Ksenie bil zborot: "Makedonisti". Interesno e {to ist vakov termin postoi i vo dene{niot makedonski jazik (iako mo`ebi so malku poinakvo zna~ewe). D-r Borza pi{uva deka nekoi progr~ki avtori (kako na primer: Lidel, Skot i Xons vo nivniot Gr~ko-angliski re~nik) se obidele ovoj termin da go prevedat kako "~ovek koj zboruval na makedonski na~in" (otprilika ne{to kako "lakonskiot" na~in na zboruvawe i sl.). No, d-r Borza opravdano go kritikuva vakviot nivni stav i e deciden vo vrska so tolkuvaweto na ovoj termin, pa veli:

"Kontekstot na scenata opi{ana vo ovoj fragment od papirus n# naveduva da veruvame deka ova zna~elo ne{to pove}e otkolku 'na~in na zboruvawe': Ksenie, koj zboruval makedonski, bil ispraten od Evmen za da pregovara so komandantot na makedonskite edinici. Vakvata misija barala odli~no vladeewe na jazikot, kakvo {to o~igledno im nedostasuvalo na obi~nite Grci. Evmen, koj im bil sekretar i na Filip i na Aleksandar dobro gi znael ovie raboti". (Borza, str. 92).

I navistina d-r Borza ova odli~no go objasnuva. Nema nikakva logika ni da se pretpostavi deka Evmen vo takva seriozna misija bi ispratil ~ovek koj znael nekakov poseben "na~in na zboruvawe". Neseriozno e i da se pomisli takvo ne{to. Naprotiv, toj ispratil ~ovek koj go znael makedonskiot jazik za da mo`e da pregovara so Makedoncite vo taa seriozna situacija, a ne da si igra majtap so niv i da im se obra}a so nekakov "poseben na~in na zboruvawe".

Sega povtorno }e go spomneme Plutarh, koj dal i drugi svedo{tva za zasebnosta na makedonskiot jazik. Za `al, negovite dela (vo koi stotici pati gi spomnuva Makedoncite i Makedonija) s# u{te ne se prevedeni kaj nas. Vo svojata biografija za Marko Antonie, Plutarh pi{uva deka jazikot na maj~iniot jazik Makedoncite Ptolemei (vklu~uvaj}i ja i slavnata egipetska kralica Kleopatra Sedma) bil makedonskiot jazik!

Pi{uvaj}i za Kleopatra Sedma, Plutarh naveduva deka taa zboruvala golem broj jazici, pri {to indirektno spomnuva deka nejziniot maj~in jazik bil makedonskiot. Plutarh pi{uva:

"Be{e vistinsko zadovolstvo da se slu{a zvukot na nejziniot glas so koj, kako instrument so mnogu `ici, taa preo|a{e od eden jazik vo drug, taka {to, ima{e samo nekolku barbarski narodi so koi razgovara{e preku preveduva~, dodeka so pogolemiot del od niv taa direktno razgovara{e. Takvi bea: Etiopjanite, Troglodite, Evreite, Arapite, Sirijcite, Medite, Partijcite i mnogu drugi, ~ii jazici taa gi nau~i. Toa be{e u{te poiznenaduva~ko zatoa {to pove}eto od nejzinite predci kralevi odvaj se ma~ea da go nau~at egipetskiot jazik, a nekoi od niv prili~no go zapostavija i makedonskiot jazik" (Antony by Plutarch, Translated by John Dryden).

Ova mnogu zna~ajno svedo{tvo od Plutarh ni zboruva deka maj~iniot jazik na Makedoncite Ptolemei bil tokmu makedonskiot jazik! Gledame deka, spored Plutarh, nekoi od niv (verojatno poradi politi~ki pri~ini) go zapostavuvale makedonskiot jazik na smetka na jazikot koine. No, Plutarh ne pi{uva takvo ne{to i za Kleopatra, {to zna~i deka taa si go zadr`ala svojot maj~in makedonski jazik. Gledame i deka Plutarh ne spomenuva nikakov "helenski jazik" kako jazik na koj zboruvale Makedoncite.

MAKEDONCITE ZBORUVALE NERAZBIRLIVO ZA HELENITE

Kako dokaz deka makedonskiot bil zaseben jazik }e ja spomneme i izjavata na golemiot atinski govornik Demosten, koj vo svoeto delo Filipiki za Filip II Makedonski ja dal slednata navredliva izjava:

"Filip, toj ~ovek ne samo {to ne e Grk, tuku i nema ni{to zaedni~ko so Grcite. Barem da be{e barbarin od nekoja pristojna zemja - no toj ne e ni toa. Toj e nekakvo {ugavo su{testvo od Makedonija - zemjata od koja ne mo`e{ da dovede{ nitu rob {to barem ne{to vredi".

Ovaa izjava e mnogu interesna zatoa {to direktno se odnesuva na temata za anti~komakedonskiot jazik. Se postavuva pra{aweto: zo{to Demosten go narekol Filip "barbarin"? [to zna~el ovoj termin vo antikata? Nau~nicite se re~isi ednoglasni koga tvrdat deka terminot "barbarin" vo antikata glavno se odnesuval za lu|e koi zboruvale na nerazbirliv jazik za Grcite, so doza na potcenuvawe kon nivnata kultura. Vo vrska so ova d-r Slovikovski pi{uva:

"Terminot 'barbarin' vo antikata bil prifaten kako sprotiven termin na terminot 'Helen' i kaj avtorite ovoj termin imal tri glavni zna~ewa: neinteligenten, stranski i negr~ki vo odnos na nacionalnosta, a stranski so elementi na inferiornost... Zborot 'barbari' se odnesuval na ne-Grcite, dodeka Grcite od posebnite gradovi-dr`avi gi narekuvale Grcite od ostanatite gradovi-dr`avi kako 'ksenoi'.... 'Barbarinot' bil antiteza na 'Helenot'" (Isto, str. 30).

Deka terminot "barbari" se odnesuval na lu|e so poniska kultura, koi ne zboruvale na gr~ki pi{uva i vo knigata "Istorija na Grcija" (History of Greece, cit. delo, str. 316).

Zna~i, site narodi koi ne zboruvale na gr~ki, Grcite gi narekuvale "barbari", dodeka pome|u sebe Grcite si se narekuvale "ksenoi".

Demosten ne bil edinstveniot Grk, koj vaka gi narekol Makedoncite. I anti~kiot gr~ki istori~ar Isokrat gi narekol Makedoncite "barbari". D-r Slovikovski pi{uva:

"Istori~arite imaat razli~no mislewe okolu toa {to mislele avtorite, kako na primer Isokrat, koga gi narekuvale Makedoncite 'barbari'. Dali ovoj termin bil upotreben vo etni~-ka ili vo kulturna smisla? Mnozina smetaat deka toa zna~elo deka Makedoncite bile stranci, koi ne go zboruvale gr~kiot jazik... Znaeme deka pred helenisti~kiot period Grcite ne gi smetale Makedoncite za svoi sonarodnici (D-r Synthia Syndor Slowikowski, str. 30).

Ponatamu, i Grkot Razimah gi narekol Makedoncite "barbari". Toa bilo vo pettiot vek pred Hrista. Vo svojot govor za Larisjanite, Razimah go narekol makedonskiot kral Arhelaj kako "barbarin" vo odnos na Grcite Larisjani. Pritoa Razimah rekol:

"Zarem nie Grcite treba da mu bideme robovi na Arhelaj barbarinot" (Tukidid 2,8,1. Isokrat 5.108 i Kliment Aleksandriski 6.2.17).

(Prodol`uva)