MAKEDONCITE I ALBANCITE DELAT SLI^NA SUDBINA!

ZIBERI: Mislam i veruvam deka VMRO - DPMNE mo`e da se vpu{ti vo edna takva avantura od pri~ini {to posledicite bi bile katastrofalni za site nas, no vo prv plan bi bile za niv. Makedonija ne e pogodno tlo za vospostavuvawe diktatura. Taa e vo centarot na vnimanieto na me|unarodnata javnost. Makedonija ima mnogu golemo ~uvstvo za demokratskite procesi i zatoa seto ova {to se slu~uva mnogu brzo predizvikuva razni idei kaj gra|anite. Toa bi bilo pogubno za site so katastrofalni posledici koi bi mo`ele da bidat prv ~ekor kon sozdavawe totalen haos ili gra|anska vojna.

ZIBERI: Da. Dokolku se postavi pra{aweto za doverba na Vladata, najverojatno }e se izjasnime za izglasuvawe nedoverba na kabinetot na Georgievski. Za toa imame mnogu pri~ini, koi vo mnogu navrati sme gi iznele. No, s# u{te nemame stav dali }e participirame vo eventualnata idna vlada od pri~ini {to nie nemame, pred s#, konkretna ponuda za takvi razgovori i pregovori. Vtoro, s# u{te nemame pretstava koi bi bile eventualnite partneri za idnata vlada ili koalicionoto mnozinstvo. Treto, ne znaeme so kakva platforma i so koi prioriteti }e se soo~i idnata vlada. Ubeden sum deka dokolku dojde do takva situacija, }e imame prostor da gi razgledame site okolnosti i uslovite pod koi eventualno i nie bi bile idni participienti na toa parlamentarno mnozinstvo i taa Vlada. No, so toa {to ostanuvaat na{ite opredelbi za ramnopravnost na Albancite vo site dimenzii, se razbira so edna razbirliva dinamika i na~in na ostvaruvawe na istite. So eden zbor, nie ne odime "na |on" i ne sakame na{ite programski opredelbi da bidat pre~ka za sorabotka so preostanatite politi~ki partii, {to ne zna~i povlekuvawe od tie programski opredelbi. No, mislime deka ima prostor i raspolo`enie politi~kite sili da mo`at da gi akcentiraat na{ite barawa, koi odat vo prilog na sozdavawe na stabilnost vo dr`avata i ramnopravnost na gra|anite, bez ogled na nivnata etni~ka ili verska pripadnost.

ZIBERI: Normalno, da. Dokolku dojde do na{e priklu~uvawe kon eventualnoto parlamentarno mnozinstvo, a dinamikata na ostvaruvaweto na tie prioriteti za koi bi se dogovorile ne odi, se razbira bez nekoi objektivni pri~ini, a dokolku subjektivniot faktor, podgotvenosta, raspolo`enieto na eventualnite koalicioni partneri e vo pra{awe, toga{ nema prostor za ponatamo{no na{e zadr`uvawe vo toa eventualno parlamentarno mnozinstvo.

ZIBERI: Da. Gospodinot Tome Stojanovski e eden od vinovnicite, ako ne i klu~en, za ovaa netrpelivost i ovie krajno vlo{eni odnosi me|u pratenicite i prateni~kite grupi vo Sobranieto na Republika Makedonija. Toj nepotrebno u~estvuva vo sozdavaweto tenzii i predizvikuvaweto nevkusni dijalozi me|u nego i pratenicite od edna i me|u samite pratenici od druga strana. Mislam deka vo prv red toa odi na {teta na negovata partija. Toj najprvo ne gi po~ituva odredbite na Delovnikot za vodewe na sednicite vo Sobranieto. ^estopati samovolno gi tolkuva odredbite i sozdava atmosfera koja ja doveduva opozicijata vo situacija da ne mo`e da ja izrazi politi~kata volja i ideite koi gi ima za odredeni pra{awa ili ~estopati e sou~esnik na razni zagovori za nestavawe ili simnuvawe na to~ki od dnevniot red koi se vo procedura {to e ve}e predvidena so Delovnikot. Toe e ednata dimenzija na negovoto odnesuvawe. Drugata e vo toa {to toj ~estopati se slu`i so navredi, repliki koi se pod nivoto na dostoinstvoto na pratenicite i domot ~ij rakovoditel e Sobranieto na RM. Navredite, vsu{nost, pove}e zboruvaat za negoviot li~en odnos, karakter i vospitanie. Toj ne izbira sredstva i na~in za dijalog so pratenicite, tuku gi navreduva. Dodeka toj zasedava, ~estopati dopu{ta drugite pratenici da navreduvaat ili dopu{ta replikite da se vodat na na~in {to vodi kon nekoja li~na presmetka, bez za~uvuvawe na dignitetot na pratenicite.

ZIBERI: Delumno se soglasuvam so gospodinot Klimovski. Mo`ebi momentot, prilikata ne be{e adekvatna za iznesuvawe na takvi kriti~ni ponudi za toa {to pretstavuva Parlamentot vo Republika Makedonija. Apsolutno dr`at konstataciite {to gi iznese. Nie samite ~estopati konstatirame deka Sobranieto e pretvoreno vo organ ili instrument vo slu`ba na Vladata. Sobranieto ne e organ vo koj se odlu~uva, tuku odlukite se donesuvaat nadvor od Parlamentot, a toj e samo sredstvo preku koj formalniot aspekt se konkretizira. Vsu{nost, Vladata i partiite koi ja so~inuvaat, site odluki gi donesuvaat vo tesni krugovi. Toa e ednakvo na dijagnozata {to gospodinot Klimovski ja dade - formalen parlamentarizam. Toa od druga strana sozdava pogodno tlo za devijantni pojavi, kako {to toj gi nabroi: nepotizam, slu`ewe so nevistini, pokrivawe na matni situacii preku odluki na Sobranieto i drugi devijantni pojavi.

ZIBERI: Odgovorot mora da bide potvrden, nema druga alternativa. Makedoncite, Albancite i preostanatite se gra|ani na ovaa zemja i perspektivata ja gledaat vo nea. Dol`nost na politikata, {to zna~i na pretstavnicite na politikata, politi~kite partii, pred s# na vlast, a i vo opozicija, e da sozdavaat takva atmosfera na ramnopravni odnosi koi }e obezbedat mir i prosperitet na site gra|ani bez ogled na nivnata etni~ka pripadnost. Vo slu~ajov ne stanuva zbor za sozdavawe na nekoe me|uetni~ko netrpenie vo Makedonija, pove}e stanuva zbor za zagrozuvawe na osnovnite ~ovekovi prava na gra|anite, za{to so ovaa Vlada se zagrozeni interesite i na Makedoncite i na Albancite. Zagrozeni se osnovnite ~ovekovi prava vo smisla na slobodno izrazuvawe na politi~kata opredelba kako {to se izborite, ramnopravnost vo sozdavaweto na prava od raboten odnos, sozdavawe na nelojalna konkurencija vo ostvaruvaweto na ekonomskite interesi na gra|anite i za drugi pra{awa. Toa e ednata dimenzija na problemot koj sozdava atmosfera na netrpelivost me|u gra|anite. Drugo e toa {to ovaa Vlada, vsu{nost, na konkreten plan ni{to ne napravi za unapreduvawe na tie odnosi. Vie znaete deka mnogu proekti koi prethodnata Vlada gi zapo~na ili gi realizira, ovaa Vlada gi degradira ili gi suspendira. Ne mo`e da o~ekuvate dobri ili mnogu dobri harmoni~ni odnosi na me|uetni~ki plan, ako eden del od naselenieto se ~uvstvuva zagrozeno. Takvoto ~uvstvo, makar bilo i subjektivno, treba da bide nadminato so konkretni potezi koi }e odat vo prilog na Albancite, za tie da se ~uvstvuvaat ramnopravni so drugite. Ako toa ~uvstvo proizleguva od realni problemi kako {to e pra{aweto na obrazovanieto, jazikot itn., bez konkretni potezi ne mo`e da se o~ekuva nadminuvawe na tie problemi. Naprotiv, tie }e predizvikaat drugi i seto toa mo`e da dovede do eskalacija na me|uetni~kite odnosi.

ZIBERI: Ne. Od Kosovo ne doa|a nikoj. Osven onie od begalskata kriza, drugi koi doa|aat, nema. Normalno, kako stranski dr`avjani, kako i preostanatite gra|ani od Bugarija, Srbija i od kade ne, doa|aat i Albanci od Kosovo i od Albanija. Begalcite se poseben slu~aj koj treba da se tretira soodvetno na me|unarodnite standardi, od koi Makedonija ne mo`e da bega. Taa treba da im sozdade soodvetni uslovi i vo ramkite na tie me|unarodni standardi, soodvetno da gi tretira. Begalskata kriza e ona {to be{e najsuptilno, no pomina. Ostanaa u{te eden mal nezna~itelen broj, koj zaradi objektivni pri~ini ne mo`e navreme da se vrati od tamu od kade {to do{ol. Prekratok e periodot za da se davaat nekakvi kvalifikacii za nekakva politi~ka zadnina na situacijata od pri~ini {to nie s# u{te imame begalci od bosanskata vojna, koja se slu~i vo 1993 - 1994 godina, za koi procesot na vra}awe e mnogu pobaven. Kosovskite begalci za sre}a za eden nepredvidlivo kratok period se vratija. Se nadevam deka nabrzo }e se sozdadat uslovi za onie koi s# u{te se vo Makedonija da se vratat, za{to razbirlivo e deka vo niven interes e tamu da se vratat.

ZIBERI: Ne, realni ne se, no negiram deka ima takvo ~uvstvo na strav. Toa subjektivno ~uvstvo treba da se demaskira, demantira i otstrani so edna pouspe{na politika na planot na me|uetni~kite odnosi i na planot na za{tita na pravata na site gra|ani. Jas u{te edna{ }e potvrdam, vo Makedonija, vklu~uvaj}i ja i Zapadna Makedonija, vo pra{awe e zagrozuvaweto na ~ovekovite i gra|anskite prava od edna neodgovorna, nestru~na partiska Vlada, koja{to zaradi li~ni partiski interesi gi stava vo edna mnogu nezavidna polo`ba site gra|ani bez ogled na nivnata etni~ka pripadnost.

ZIBERI: Ne, toa nikako ne zna~i, od pri~ina {to jazikot na koj se izveduva nastavata nikade ne pretstavuva problem na lu|eto. Vo svetot postojat zemji kade {to nastavata od osnovnoto, pa do visokoto obrazovanie se izveduva na razli~ni jazici. Takvi primeri ima mnogu vo evropskite zemji. Tie slu`at kako primer za demokratski razvoj. Takvi se Belgija, [vajcarija, [panija, Finska, itn. Toa vo nikoj slu~aj ne e problem koj mo`e da predizvika nesposobnost za integracija. Zemete go mojot primer. Jas osnovnoto, pa i visokoto obrazovanie go imam zavr{eno na albanski jazik, no nikoga{ ne sum imal problem da komuniciram na potrebnoto nivo. Doa|am vo kontakt so site gra|ani, vklu~uvaj}i gi Albancite. Naprotiv, vakviot trend na razvoj na obrazovanie na Albancite vo Makedonija sozdava pogodno tlo za niven prosperitet, zatoa {to samo neobrazovan ~ovek, bilo da e Albanec ili nekoj drug, podlo`en e na samozatvorawe i nemo`nost za integracija. Toa e nau~no doka`ano i ne e nikakov isklu~ok i so Albancite vo Makedonija. Samo okolu dva otsto od lu|eto koi zavr{ile visoko obrazovanie na dvata univerziteta se Albanci. Ponatamo{na tendencija e visokoto obrazovanie da se bara na kolex.

ZIBERI: Idninata na dobrite odnosi me|u Makedoncite i Albancite e vo faktot {to predodredeni se i ednite i drugite da `iveat vo ista zemja, predodredeni se da delat otprilika sli~na sudbina vo smisla na istoriskiot razvoj i da `iveat zaedno zaradi faktot {to sovremenite evropski i svetski trendovi odat kon sozdavawe globalni dobri odnosi. Perspektivno, site narodi treba da se zdru`uvaat vo edna sovremena Evropa kade {to granicite, i ovie pre~ki koi postojat vo komunikaciite me|u narodite i zemjite, }e bidat {to poformalni i }e se sozdade eden ambient vo koj sekoj }e se ~uvstvuva ramnopraven i kako vo svoja ku}a. Ako sme podgotveni da gradime takvo op{testvo, a mora da bideme zaradi na{ zaedni~ki interes, toga{ perspektivata na me|uetni~kite odnosi me|u Makedoncite i Albancite neminovno }e bide na{ primaren interes kon koj mora da se stremime, za{to vo sprotivno }e bideme izolirani od preostanatiot civilizaciski svet, }e bideme izolirani od sovremenite tekovi za evroatlantskata integracija na Makedonija, no i ekonomski }e bideme staveni vo edna anarhi~na sredina vo koja nema napredok. Takvata zemja e podlo`ena na konflikti i nedoverba, na nestabilnost. Nea nikoj ne ja posakuva, bez ogled dali e Makedonec, Albanec ili nekoj drug.