Bugarskata dr`ava im deli priznanija na zaslu`nite lu|e na MPO za pridonesot za bugarskata kauza, dodeka aktuelnata vlast vo Makedonija istata taa organizacija ja proglasuva za makedonska i go dodeluva novovostanoveniot Orden "Sveti Kliment Ohridski".

Za da nema nikakva zabuna vo probugarskite opredeluvawa na organizacijata, posledniot broj "Makedonska tribuna", organ na MPO, objavuva i dokazi - faksimil od nagradata "Ivan Vazov" na Agencijata za Bugarite vo stranstvo, {to im se dodeluva na avtorite na knigata "Makedonska tribuna; glavni nastani na 20 vek", koja{to na 20 oktomvri pompezno be{e promovirana vo Skopje. Nagradeni se d-r Qubomir Todorov i Marija Cankova za nivnata rabota pri sozdavaweto na knigata. Bugarskoto priznanie na Todorov li~no mu e vra~eno vo avgust od d-r Grigor Velev, avtor na bugarskata nacionalna doktrina vo koja se tvrdi deka Makedoncite bile Bugari, a Bugarija bila edinstvenata dr`ava vo svetot koja se grani~ela so samata sebesi. Inaku, d-r Velev prisustvuva{e i na skandaloznata promocija na Zdru`enieto "Radko" vo Skopje.

Komisiite na Makedonskata pravoslavna crkva i na Srpskata pravoslavna crkva denovive vo manastirot Vodo~a kaj Strumica }e gi prodol`at pregovorite za priznavawe na MPC i za nejzino vklu~uvawe vo semejstvoto na sestrinskite pravoslavni crkvi.

Pretstavnicite na SPC baraat MPC da go promeni imeto vo Ohridska arhiepiskopija.

Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za lokalna samouprava i Zakonot za finansirawe na op{tinite se vo vladina procedura, a zakonite za teritorijalna podelba na dr`avata i za gradot Skopje se vo zarodi{.

Spored najavata na ministerot za lokalna samouprava, prvata verzija na noviot zakon za teritorijalna podelba treba da ja podgotvi profesorot Vlado Popovski, a realen optimum bi bil 80, mesto sega{nite 123 op{tini, kako {to predviduva postojniot Zakon za teritorijalna podelba.

[efot na makedonskata diplomatija, Aleksandar Dimitrov, na sredbata so ministerot za nadvore{ni raboti na Norve{ka, Torbjorn Jagland, vo Oslo razgovaral za slu~ajot so norve{kiot oficer Kristijan Vestli. Toj, kako pripadnik na silite na KFOR, minatata godina predizvika te{ka soobra}ajna nesre}a, vo koja zaginaa ~etvorica makedonski dr`avjani.

Dimitrov na ministerot Jagland mu vra~il pismo so koe se prenesuva nezadovolstvoto na Vladata na Makedonija i na celata makedonska javnost od na~inot na vodeweto na postapkata.

Dimitrov izrazil uveruvawe deka slu~ajot }e bide re{en so celosno po~ituvawe na pravnite normi, pri {to pravdata }e bide zadovolena, a zasegnatite semejstva pravi~no obes{teteni.

Nad 6.000 `iteli od selata Lojane i Vaksince preku zagadenata voda, vozduh i po~va se izlo`eni na golema opasnost po svoeto zdravje. Zagadenosta e predizvikana od te{kite metali, antimonov i hromov koncentrat, kako i arsen, prisutni vo flotacijata na ve}e odamna neaktivniot i napu{ten rudnik za arsen i antimon "Lojane" vo Op{tina Lipkovo. Napu{tenoto jalovi{te, ostaveno samo na sebe, sega ve}e pretstavuva aktivna ekolo{ka bomba ne samo vo neposrednata `ivotna sredina, tuku i mnogu po{iroko od mesnosta na samiot rudnik.

Pretsedatelot na Stopanskata komora na Republika Makedonija, Du{an Petreski, i pretsedatelot na Trgovskata komora na Republika Polska, An`ej Arnedarski, neodamna vo Ohrid potpi{aa protokol za konstituirawe na Polsko-makedonski deloven sovet.

Dvajcata pretsedateli ijzavija deka postojat site preduslovi za intenzivirawe na stopanskata sorabotka me|u dvete zemji. Razmenata vo dvata pravca se o~ekuva godinava da go dostigne iznosot od 100 milioni dolari.

Od prvi do 15 april idnata godina }e se sprovede najmasovniot popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo zemjava. Za taa cel vo tek se podgotvitelnite aktivnosti.

Blagica Novkovska, pomo{nik-direktor za socijalna statistika, na odr`anata pres-konferencija istakna deka so popisot }e se registrira vkupnoto naselenie, negovata struktura i ekonomskite aktivnosti {to }e bidat osnova za idni makroekonomski proektirawa. Za da se sprovede ovoj proces, potrebno e da se donese zakonot za popis, koj neodamna e dostaven do nadle`nite institucii.

Vo Dr`avniot zavod za statistika velat deka za podgotovka, sproveduvawe i obrabotka na popisot se potrebni 405,5 milioni denari.

Problemot so mazutot so koj ve}e podolgo vreme se soo~uvaat oran`eriskite proizvoditeli e re{en, barem do sredinata na januari. Preku Biroto za stokovni rezervi na gradinarite }e im bidat odobreni 9.000 toni mazut, so {to }e se ovozmo`i nepre~ena podgotovka na proizvodstvenata sezona.

Vakvoto olesnuvawe {to be{e barano i od proizvoditelite, spored Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, }e ja eliminira cenovnata konkurentnost i }e ovozmo`i kvalitetno prozivodstvo na domati i krastavici.

Slovene~koto tutunsko pretprijatie "Toba~na Qubqana" & dol`i na makedonskata dr`ava 26 milioni marki, poradi nepotpolno platena carina pri uvozot na se~en tutun od Slovenija vo Makedonija, pi{uva vo slovene~koto ekonomsko spisanie "Finance". "Toba~na" od maj mesec minatata godina, koga go kupi "Tutunski kombint", pla}ala 16 osto carina pri uvozot na se~eniot tutun, namesto 61 otsto.

Poznatiot "ajver" na "Vipro" od Gevgelija ve}e patuva za Amerika. Toa se dol`i na dogovorot na ova Me{ovito makedonsko-gr~ko pretprijatie so edna amerikanska firma za izvoz na zimnica. Prvata pratka od 10 toni "ajver" ve}e trgna od Gevgelija i e na pat za amerikanskata dr`ava Wu Xersi. Stanuva zbor za "ajverot" {to "Vipro" minatata godina za prvpat go proizvede spred tradicionalnite doma{ni recepti i predizvika vistinski bum na pazarot.

Okolu 400 rabotnici na AD "Alumosilikatna" i AD "Silika remont" so "`iv yid" dva ~asa go blokiraa regionalniot pat Gostivar - Ki~evo. So toa rabotnicite go iska`aa nezadovolstvoto od odlukata da se vovede ste~aj vo tie dve akcionerski dru{tva.

Rabotnicite protestiraa pred Vladata so barawe da dobijat finansiska pomo{ s# do re{avaweto na statusot na akcionerskite dru{tva, a Vladata kako dominanten sopstvenik na 71 otsto od kapitalot, da im najde strategiski investitor.

Vladata im nalo`ila na zavodite za vrabotuvawe vo zemjata da ne prijavuvaat novovraboteni vo organite na upravata. Na {pekulaciite deka i pokraj Odlukata na Vladata, ima regrutirawe novi vraboteni vo ovie institucii, portparolot Milo{oski veli deka mo`e da ima anga`irawe so dogovor za delo samo za "itni i neodlo`ni potrebi".

Kni`arnicata na knigoizdatelstvoto "Detska radost", koja se nao|a vo zgradata na NIP "Nova Makedonija", e zatvorena. Prostorot od kni`arnicata, koja gi zadovoluva{e evropskite standardi, vo koja najmnogu ima{e knigi za deca i mladi, }e bide kancelarija na Ministerstvoto za ekologija.

Pretsedatelot na Sobranieto Savo Klimovski od 20 noemvri se nao|a vo oficijalna poseta na Rusija. Negovoto vra}awe vo zemjava se o~ekuva na 24-ti noemvri. A, den pred toa pretsedatelot na Republika Makedonija zaminuva za Zagreb. Za prv pat vo izminatite 10 godini na makedonskiot pluralizam se slu~uva, da ostaneme pove}e od 24 ~asa "bez {ef na zemjata". Poradi toa se otvora pra{aweto koj gi prezema ingerenciite na pretsedatelot na Republikata, vo uslovi koga Boris Trajkovski i Savo Klimovski nema da bidat vo dr`avata.

Soglasno ~lenot 82 od Ustavot, pretsedatelot na dr`avata, vo negovo otsustvo go zamenuva pretsedatelot na Sobranieto.Tomislav Stojanovski od VMRO-DPMNE gi ima prezemeno ingerenciite na prviot parlamentarec, a so toa dali vo vremenskiot vakuum i na pretsedatelot Trajkovski?