DENE[NITE MAKEDONCI SE RAZLIKUVAAT OD MNOZINSTVOTO PREOSTANATI "SLOVENSKI" NARODI!

Istoriskite podatoci, no i obi~nata logika, zboruvaat deka anti~kite Makedonci celosno ja vnele svojata krv i kultura vo dene{nata makedonska nacija. Anti~kite narodi ne is~eznuvale od liceto na zemjata i ne isparuvale vo vozduh (osven dokolku ne postojat podatoci za nivno masovno iseluvawe i sl.). Anti~kite narodi vo najgolem del ja vnesuvale svojata krv i kultura vo posovremenite etnikumi {to se pojavuvale na nivnata teritorija. Ova denes e prifateno od re~isi site istoriografii vo svetot. Takov e slu~ajot i so balkanskite istoriografii. Taka, na primer, sovremenata albanska istoriografija tvrdi deka dene{nite Albanci vo najgolema mera se potomci na drevnite Iliri, t.e. na anti~kiot narod, {to vo minatoto `iveel na teritorijata na dene{na Albanija. Bugarskata istoriografija sosema opravdano gi smeta Trakijcite kako sostaven etno-kulturen segment od dene{nata bugarska nacija. Da potsetime deka Trakijcite bile anti~ki narod koj glavno `iveel na teritorijata na dene{na Bugarija. I gr~kata istoriografija smeta deka dene{nite Grci se direktni potomci na drevnite Heleni, t.e. na narodot {to vo antikata `iveel na teritorijata na dene{na Grcija. Spored ova, tokmu anti~kite Makedonci se anti~kite predci na dene{nata makedonska nacija. No, poradi dobro poznatite dnevno-politi~ki pri~ini, kaj nas, do ne taka odamna, be{e onevozmo`uvano da se istra`uvaat etno-kulturnite vrski so anti~kite Makedonci (osven poedini incidentni slu~ai). Na{ata oficijalna istoriografija za vreme na ednoumieto (no i podocna) se dr`e{e isklu~ivo do teorijata deka dene{nite Makedonci se "~isti Sloveni" so "pratatkovina" od zatkarpatskite mo~uri{ta.

Vo vrska so ova sakam da uka`am deka vo vakvata teorija ne bea dovolno objasneti nekolku su{tinski momenti. Za ilustracija ovde }e spomnam eden vakov moment, {to mo`at da go sogledaat i najneupatenite ~itateli. Zastapnicite i privrzanicite na ovaa teorija }e treba da dadat ubedliv odgovor na edno ednostavno pra{awe koe glasi: zo{to dene{nite Makedonci, spored nekoi osnovni antropolo{ki karakteristiki, izrazeno se razlikuvaat od mnozinstvoto pripadnici na ostanatite "slovenski" narodi? Poznato e svedo{tvoto na vizantiskiot srednovekoven istori~ar Prokopie (koj bil sovremenik na starite Sloveni) vo koe toj sosema jasno gi opi{al niv kako narod, ~ii pripadnici bile izrazeno "visoki i mnogu jaki". Toj tvrdel i deka "starite Sloveni" site do eden bile "rusokosi", pri {to potenciral deka me|u niv nemalo nitu eden koj imal poinakva boja na kosata, osven rusata! ("Odbrani ~etiva za istorijata na makedonskiot narod", Skopje, 1951, str. 7). Jasno e deka mnozinstvoto dene{ni Makedonci re~isi voop{to ne se vklopuvaat vo vakviot opis na osnovnite antropolo{ki crti na "starite Sloveni". Poradi toa, se postavuva pra{aweto: kako e mo`no na{ite "krvni predci" site do eden da bile rusokosi lu|e i, vo najgolem del, "visoki i jaki", a nie, nivnite dene{ni "potomci", da imame izrazeno sprotivni karakteristiki od niv? Takov slu~aj ne postoi vo istorijata. Da gi zememe, na primer, [ve|anite. Se znae deka osnovnite antropolo{ki crti na nivnite krvni predci (Vikinzite) bile isti kako antropolo{kite crti na dene{nive [ve|ani. Zarem mo`e nekoj dene{en {vedski istori~ar da gi opi{e Vikinzite kako "niski crnomuresti lu|e so temna boja na kosite"? Ova mo`ebi pomalku izgleda i sme{no, no tokmu takva sostojba imavme vo na{ata dosega{na oficijalna istoriografija. Preku potenciraweto deka sme "~isti Sloveni" pove}e na{i istori~ari i publicisti indirektno tvrdea deka na{ite "krvni predci" antropolo{ki bile izrazeno poinakvi od nas.

No, od druga strana ve}e navedovme pove}e dokazi za sli~nosti vo kulturata pome|u "Slovenite" i anti~kite Makedonci, koi se nesomneni i o~igledni. Kako toga{ da se objasni ovaa zagatka? Dali mo`ebi vo nekoe dale~no minato postoelo blisko kulturno, pa i delumno etni~ko, vlijanie me|u ovie dva etnikuma? Seto ova ostanuva za natamo{ni trpelivi istra`uvawa.

Pod znak pra{alnik e i teorijata za "pratatkovinata na Slovenite od zad Karpatite". Sekoj ~itatel samiot mo`e da pogledne vo koja bilo istoriska publikacija povrzana so anti~kiot period na toj region, kade {to }e vidi deka nikakvi "Sloveni" ne se spomnuvaat na po{irokoto podra~je okolu Karpatite i toa duri ni vo prvite vekovi po Hrista. Ta, neli e toa nivnata "pratatkovina" (zemja na nivnoto sozdavawe)? Ako e taka, zo{to toga{ nema nikakvi "Sloveni" na teritorijata okolu Karpatite vo prviot, vtoriot i tretiot vek po Hrista, pa i podocna? I zo{to vo oficijalnite istoriografii na site dene{ni "slovenski" zemji (no i vo oficijalnite istoriografii na Romanija, Moldavija i Ungarija), t.e. vo istoriografiite na site dr`avi koi denes opstojuvaat na teritorijata na po{irokiot prostor okolu Karpatite, pi{uva deka "Slovenite" tamu se doselile, a ne deka tamu bile sozdadeni?

So seto ova sakam da potenciram deka procesite okolu sozdavaweto na edna nacija ne se taka ednostavni, kako {to dosega gi izu~uvavme (barem za vreme na ednoumieto) i istite treba poodgovorno i pokompleksno da se istra`uvaat i preispituvaat. No, ovde nema da zadr`uvame na slo`enite procesi na etnogenezata na dene{nata makedonska nacija, zatoa {to za toa dosega sme pi{uvale, tuku samo }e poso~ime u{te nekolku momenti vo vrska so zasebnosta na anti~kite Makedonci kako narod zatoa {to tokmu tie se na{ite vistinski anti~ki predci.

Vistinata deka anti~kite Makedonci ne bile nikakvi Grci denes e s# poprifatena vo svetskata nauka, nasproti `estokite napori na gr~kata istoriografija i propaganda da go doka`e sprotivnoto. Vo na{ata po{iroka javnost e malku poznato deka za prv pat duri vo 19 vek bile sozdadeni poserioznite propagandni artikulacii za navodniot "gr~ki karakter" na anti~kite Makedonci. Najglasni vo ovie tvrdewa bile toga{nite germanski istori~ari.

So tekot na vremeto, komparativnite nau~ni istra`uvawa od razni oblasti, s# pove}e po~naa da prilo`uvaat dokazi deka anti~kite Makedonci ne bile nikakvi Grci. Taka, dene{nite obidi na gr~kata propaganda da go doka`e sprotivnoto pretstavuvaat samo defanziven recidiv od germanskata propaganda na 19 vek, sekako nadopolnet so dnevno-politi~kite i strate{ki nacionalni gr~ki interesi, kakvo {to e zadr`uvaweto na prigrabeniot krupen del od Makedonija vo 1913 godina i sl. Za ova denes se svesni site seriozni istra`uva~i na anti~ka Makedonija vo svetot. Samiot d-r Borza pi{uva:

"Najgolemiot del od anti~ka Makedonija bil vklu~en vo modernata gr~ka dr`ava duri vo 1913 godina i taa bila politi~ki ~uvstvitelna oblast vo relaciite pome|u atinskata vlast na jug so svoite nehelenski sosedi na sever" (Borza, str. 6).

Izleguvaweto na povr{ina na podatocite za etni~kata zasebnost na anti~kite Makedonci i denes e popre~uvano poradi niza objektivni i subjektivni faktori. Kako prvo, podatocite od anti~kite narativni izvori za Makedoncite vo golema mera do na{evo vreme stignale preku zapisite na nivnite neprijateli. Ovoj fakt go priznava i gr~kiot arheolog, prof. Fotis Pecas. Vo svojata statija

"Edno svin~e-pate{estvenik", ovoj gr~ki arheolog, pi{uva:

"Vo 1967 godina zapo~navme so dolgoro~ni iskopuvawa vo Edesa. Odevme da re{ime seriozni problemi: koi bile anti~kite Makedonci? Odgovorot na pra{aweto ne go davaat celosno istoriskite izvori za praistoriskiot period. Makedonski izvori ne se za~uvani. Za Makedoncite imame informacii glavno od neprijatelite na Makedoncite: od Atiwanite, kako Demosten; od Rimjanite, kako Livie, ili od Grcite pod rimska okupacija, kako Polibie. Samo Makedonija, samo makedonskata zemja mo`e da dade vistinska slika za anti~ka Makedonija, nepristrasno..." (Hristo Andonovski: Ju`na Makedonija od anti~kite do dene{nite Makedonci, Skopje, 1995 god., str. 19).

I poznatata amerikanska istori~arka d-r Sindija Sindor Slovikovski, vo svojata kniga "Sportot i kulturata vo anti~ko-makedonskoto op{testvo", pi{uva sli~no:

"Do ne taka odamna Francija ne gi poznava{e Makedoncite. Tie za nas bea Trakijci, Peoni, Sklavini, div ili re~isi mitski narod, koj `ivee na dnoto od, za nas, nepoznatata zemja. Nie ne gi poznavavme i gi omalova`uvavme zatoa {to vsu{nost za niv doznavavme od zlobnite bele{ki na starite i na sega{nite Grci" (T. L. Pore~ki: "Istina o Makedoniji kroz dokumentaciju", Belgrad, 1992, str. 62).

U{te podeciden e d-r Borza, koj vo vrska so ova pi{uva:

Od druga strana ni sovremenite arheolo{ki iskopuvawa vo dene{niot del na Makedonija pod Grcija ne se otideni kojznae kolku daleku, a da ne zboruvame za verojatniot subjektivizam vo prezentiraweto na arheolo{kite naodi od strana na gr~kata dr`ava pred svetot.

D-r Slovikovski vo svojot spomnat trud ja potencira nezadovolitelnata aktivnost na gr~kite arheolozi na tloto na Makedonija pod Grcija, pa veli:

"S# do pred desetina godini arheologijata vo severna Grcija (Makedonija) be{e ignorirana za smetka na plodonosnite naodi vo takvite oblasti kako {to e Atina" (Isto, str. 8).

I d-r Borza (str. 12) pi{uva deka za iskopinite od anti~ka Makedonija se doznava glavno preku godi{nite izve{tai na gr~kiot arheolo{ki servis i od ponekoi stranski spisanija.

Sepak, i pokraj site ovie momenti, denes ima pronajdeno dovolno dokazi za samobitnosta na anti~kite Makedonci. Vo prodol`enie }e navedeme nekoi od niv.