TRADICIONALEN @IVOT I NADVOR OD TATKOVINATA

Vo ramkite na op{tiot plan za kolonizacija, del od makedonskata populacija trebalo da dobie izvesni imoti vo selata na Ju`en Banat.

Tri sela od pan~evskiot okrug - Jabuka, Glogow i Ka~arevo se isprazneti so zaminuvaweto na pripadnicite na germanskoto malcinstvo. Jabuka e skoro cela naselena so makedonski kolonisti, dodeka vo Glogow ostanale Romancite starosedelci koi so~inuvaat ~etvrtina od populacijata. Vo toa selo na Tami{ kolonizirani se prete`no Makedonci i selani od sosedniot kraj od vrawskoto podra~je, dodeka vo Ka~arevo se naseleni selani od razni srpski kraevi pokraj makedonskoto mnozinstvo. Vo podra~jeto na Vr{ac, Makedoncite se sekade vo malcinstvo, kolonizirani vo sedum sela blizu romanskata granica - Plandi{t, Gudurica, Velika Sredi{ta, Velika Greda, Hajdu~ici, Star Lec i Du`ina.

Planskoto naseluvawe e vr{eno po zavr{uvaweto na voenata uprava, najgolem del od septemvri 1946 do avgust 1947 godina. Mal broj od ku}nite zaednici se doseluval vo 1948, pa vo 1953 i 1955 godina. Spored neposredni podatoci, vo sedum sela od vr{koto podra~je do 1956 se kolonizirani 353 semejstva so 2.100 lica. Istovremeno vo pan~evskoto podra~je se naseleni pove}e takvi semejni zaednici so nekolku iljadi makedonski kolonisti. Me|utoa, dokumentite koi sodr`at podatoci za koloniziranite `iteli od Makedonija ne davaat potpolna slika na demografskoto dvi`ewe. Skoro ~etvrtina od lu|eto od prviot bran kolonisti se vratile vo Makedonija. Od druga strana, mnogubrojni se poedine~nite doseluvawa, ~esto po familijarna vrska vo selata od Ju`en Banat kade inaku ima plodna zemja koja dolgo vreme bila evtina. Toj zna~aen proces na poedine~no doseluvawe }e trae do osumdesettata godina od na{iot vek. So tek na vremeto Makedoncite se preseluvaat vo gradskite naselbi so {to se ote`nuva mo`nosta da se sledi pojavata na dvi`eweto na makedonskite kolonisti. Me{aweto so pripadnicite od drugite etnonacionalni grupi prvite godini bilo minimalno poradi zna~ajnite sociolo{ki razliki.

Makedonskite kolonisti se regrutirani od nerazvienite kraevi, planinskite sela na Gorna P~iwa, Slavi{ta pa i drugi sela, potoa od Zapadna Makedonija do ezeroto na jug. Zaedno so Makedoncite doseleni se i mal broj Vlasi, pa i Cigani i Albanci. Za ova makedonsko naselenie karakteristi~en e konzervativniot na~in na `ivot so tradicionalni elementi. Vo selata ima ku}i koi posleden pat gi varosuvale Germancite pred svoeto zaminuvawe. Reliktite na stariot `ivot se odr`uvaa dolgo vreme. Makedonskite kolonisti nemaat svoja crkva, a "slu`bata bo`ja" ja vr{at srpski ili romanski popovi. Ne postojat nikakvi kulturni institucii na Makedoncite okolu koi kolonistite bi se sobirale, i pokraj posilnata smisla za zaedni~ki `ivot vo odnos na starosedelcite. Vo centarot na Glogow, ako vredi da se ka`e, se nao|a meanata "Ohrid" vo koja doa|aat Makedonci, a mnogu retko i Romanci - me{tani.

Del od nastavata vo u~ili{tata bila na makedonski jazik, no so vreme bila potisnuvana. Pogolem respekt od vlasta Makedoncite kako takvi u`ivale vo prvite godini od FNRJ do Rezolucijata na isto~noevropskite zemji. Od pedesettite godini se vr{i srbizacija na ova naselenie preku {koluvaweto i drugi formi. Denes kon krajot na vekot poznato e deka samo vo Jabuka postoi predmet makedonski jazik. Ovaa nastava se odviva na srpski jazik, pa duri i vo selata kade {to nema srpsko naselenie.

Opkru`eni so mnozinstvo od srpsko naselenie, Makedoncite, inaku od najnerazvienite kraevi, so slaba op{testvena i nacionalna svest postepeno se pretopuvaat vo Srbi. Za nivoto na taa svest svedo~i primerov: Nekade vo 1970 godina do{lo do golema tepa~ka pome|u Jabu~ani i Glogowcite. Me{tanite Romanci bile samo publika. Zna~i, nivoto na op{testvena svest ja zasegnalo pripadnosta kon svoeto naselenie.

Ka`uvaat deka sekoe zlo ima i svoe dobro. Bogatstvoto koe go poseduvale makedonskite kolonisti bile decata. Po kolonizacijata vo ovie kraevi doa|a do eksplozija na naselenieto. Osnovnoto u~ili{te vo Jabuka sekoja godina ima po osum oddelenija. Natalitetot vo pedesettite godini bil skoro pet pati pogolem od mortalitetot. Najposle, mnogu Makedonci gi so~uvale svoite imiwa so sufiksot na prezimeto "ski".

Lu|eto se selele, posebno vo gradovite Belgrad, Pan~evo i drugi. Doa|a do me{awe i demografsko pomestuvawe predizvikano od razni pri~ini. Zatoa, te{ko e da se utvrdi brojkata na `itelite Makedonci vo Vojvodina, Republika Srbija itn. Rezultatite od popisot na naselenieto ne davaat potpolni podatoci, i konkretno za populacijata na makedonskite doselenici.