Kimet Fetahu, pretsedatel na dru{tvoto "Mir" na Makedoncite vo Albanija
BARAME ISTI PRAVA KAKO ALBANCITE VO MAKEDONIJA
Razgovaral: Viktor CVETANOSKI
- Nie sme lojalni gra|ani na Albanija, ja po~ituvame ovaa dr`ava, ja sakame, no istovremeno barame taa da n# priznava kako Makedonci i da ni ovozmo`i da se {koluvame na na{iot maj~in, makedonski jazik
- Vo Makedonija nema institucija koja treba da se zanimava so problemite na Makedoncite vo sosednite zemji. Za{to niv gi ima i vo Bugarija, i vo Grcija, gi ima i vo Albanija
G
FETAHU:
Nie sme lojalni gra|ani na Albanija, ja po~ituvame ovaa dr`ava, ja sakame, no istovremeno barame taa da n# priznava kako Makedonci i da ni ovozmo`i da se {koluvame na na{iot maj~in, makedonski jazik. Toj se izu~uva samo vo Prespa, i toa samo do ~etvrto oddelenie, a vo Golo Brdo i Gora, kako i vo gradovite, toa ne{to ne mo`e da se zamisli. Zasega oficijalnite vlasti ne sakaat da prezemat takvi ~ekori, da otvorat u~ili{ta na makedonski jazik vo drugi mesta vo Albanija, kade {to `iveat Makedonci.Treba da se znae deka vo Tirana `iveat okolu 30 iljadi Makedonci. Golemo makedonsko malcinstvo ima i vo Elbasan i vo Dra~. Nie barame toa {to e predvideno so me|unarodnite konvencii za pravata na ~ovekot da go prifatat i da go sproveduvaat i albanskite vlasti. Istovremeno, svesni sme i za toa deka stanuva zbor za proces {to }e trae podolgo vreme.
Vo Sofija se tvrdi deka Makedoncite vo Albanija bile Bugari. Ako se sudi spored bugarskite mediumi, najsilnata propaganda se vr{i vo Golo Brdo. Vie poteknuvate od toj kraj i najdobro gi poznavate tamo{nite priliki. Kakva e realnosta, dali navistina tie lu|e se ~uvstvuvaat Bugari ili pak Makedonci?
FETAHU: Toa e edna igra na visoki albanski politi~ari Makedoncite da se pretstavat kako Bugari. Toa go pravat poradi toa {to me|u Albanija i Bugarija nema nekoi etni~ki problemi. Navistina ima edna organizacija {to se vika "Ivan Vazov", koja prakti~no nema nikakvo vlijanie. Niv gi poddr`uva Bugarija. Toa e edna mala grupa koja svoite li~ni interesi gi ima povrzano so nekoi tamo{ni strukturi.
Ne postojat Bugari vo Albanija, toa e realnosta. Kako mo`at Makedoncite od Golo Brdo da se proglasuvaat Bugari, koga nivniot jazik, obi~ai i folklor se makedonski. Site tie sela se semejno povrzani so selata od drugata strana na granicata, so Oti{ani, Xep~i{te i drugi mesta vo Makedonija kade {to lu|eto se Makedonci. Bugarija mo`e Bugari da bara nekade vo blizina na nejzinata granica.
PROPAGANDA
Denovive vo Sofija izleze nova kniga "Bugarite vo Albanija od 1913 do 1939 godina", vo koja se tvrdi deka za vreme na balkanskite vojni ovie sela pobarale da & pripadnat na Albanija, za{to samo taa od dr`avite {to ja delele Makedonija navodno ne barala da im go smeni nivniot bugarski identitet?
FETAHU: Ne sum ja pro~ital taa kniga. Navistina, vo minatoto nikoga{ ovde{nite lu|e nemale nekoi golemi vrski so Bugarija. @ivotot na na{ite vo Golo Brdo se odvival preku Debar, Struga, Ohrid, Bitola, Solun. Toa be{e patot na na{ite pe~albari. Samo mal broj lu|e odele vo Sofija, Plovdiv, Blagoevgrad i toa baraj}i rabota. Vo izminatite godini nemalo nikakvi pojavi od koi mo`e da se zaklu~i deka vo na{ite sela `iveat Bugari. Vo 1991 godina se sobraa okolu 15.000 potpisi za barawe na avtonomija na Golo Brdo, vo vremeto koga po~naa novite promeni vo Albanija. Baraweto na ovoj siroma{en kraj ima{e osnova za{to nema{e `ivot pod Pe{kopeja ili Libra{. Bugarite nekoe pogolemo vlijanie kaj Makedoncite vo Albanija nemaat ostvareno. S# {to se slu{a i ~ita vo sofiskite mediumi e samo propaganda. Tie tro{at pari i energija naprazno i zadovoluvaat interesi na mal broj lu|e koi ja prodavaat svojata nacija.
Spored Va{e mislewe, {to treba da napravi Makedonija da im pomogne na Makedoncite vo Albanija, posebno vo posiroma{nite mesta?
FETAHU: Makedonija, zaedno so albanskite vlasti, treba da nastojuva da gi re{ava globalnite problemi na makedonskoto malcinstvo vo Albanija. Site Makedonci `iveat kraj granicata na dvete dr`avi. Tie imaat golemi problemi okolu snabduvaweto so struja i voda, `ivotniot standard im e mnogu nizok. Treba da se vleze vo zaedni~ki proekti za da im se re{at osnovnite problemi na tie lu|e. So konkretni proekti, kako na primer, izgradba na mre`a za elektrifikacija, vodovodi i sli~no. Toa e najva`noto. A studirawe vo Sofija, Skopje ili vo Rim toa e re{avawe na li~ni problemi, iako preku studiite se ostvaruva izvesno vlijanie. Jas, na primer, sum diplomiral vo Kina. Ne mo`am da re~am deka sum Kinez. Va`na e strategijata i sorabotkata na op{tinite od dvete strani na granicata.
PODDR[KA
Dali ste zadovolni od poddr{kata {to Vi se dava od makedonskata dr`ava?
FETAHU: Da bideme iskreni, zasega sme zadovolni, no taa glavno e moralna. Ponekoga{ ni ispra}a i pomo{. Vo idnina taa treba da bide pogolema. Za{to makedonskiot problem tuka, vo Albanija, e aktuelen. Vlastite i oficijalno imaat priznato deka vo Albanija `iveat Makedonci i Grci. Problemot e vo brojkata na Makedoncite {to ja soop{tuvaat. Albancite velat deka imalo samo 5.000, a nie smetame deka sme 120.000. Makedonija ima napraveno dosta, me|utoa mora da napravi ne{to pove}e, pokonkretno. So ova sakam da ka`am deka taa nema institucija koja treba da se zanimava so problemite na Makedoncite vo sosednite zemji. Za{to niv gi ima i vo Bugarija, i vo Grcija, gi ima i vo Albanija.
Kolku Makedoncite se vklu~eni vo politi~kiot `ivot na Albanija?
FETAHU: Jas sum ~len na Komisijata na Paktot za stabilnost {to se zanimava so pravata na ~ovekot i pravata na malcinstvata vo Albanija. Nie u{te ne sme pretstaveni vo albanskiot Parlament i vo dr`avnite institucii kako malcinstvo. Nie go barame toa {to Albancite go imaat dobieno vo Makedonija, da imame svoi partii, svoi pratenici. Vo Albanija se pla{at od takvi organizirawa. Sakame da formirame partija, a albanskiot Ustav ne dozvoluva politi~ki organizacii vrz nacionalna osnova. Nie smetame vo taa nasoka da odime ~ekor po ~ekor, spored vremiwata {to }e doa|aat.
(Prezemeno od "Utrinski vesnik")
Treba da se znae deka vo Tirana `iveat okolu 30 iljadi Makedonci. Golemo makedonsko malcinstvo ima i vo Elbasan i vo Dra~. Nie barame toa {to e predvideno so me|unarodnite konvencii za pravata na ~ovekot da go prifatat i da go sproveduvaat i albanskite vlasti. Istovremeno, svesni sme i za toa deka stanuva zbor za proces {to }e trae podolgo vreme.
Makedonija, zaedno so albanskite vlasti, treba da nastojuva da gi re{ava globalnite problemi na makedonskoto malcinstvo vo Albanija. Site Makedonci `iveat kraj granicata na dvete dr`avi. Tie imaat golemi problemi okolu snabduvaweto so struja i voda, `ivotniot standard im e mnogu nizok. Treba da se vleze vo zaedni~ki proekti za da im se re{at osnovnite problemi na tie lu|e. So konkretni proekti, kako na primer, izgradba na mre`a za elektrifikacija, vodovodi i sli~no. Toa e najva`noto.