JAZIKOT MU PRIPA\A NA CELIOT NAROD, A NE NA GRST POLITI^ARI!

KOROBAR-BEL^EVA: Vo oktomvri razbrav deka sum razre{ena od ~lenstvoto vo Sovetot za makedonski jazik. Za toa moe razre{uvawe me izvesti va{a kole{ka od vesnikot "Ve~er" i mi pobara izjava. Bev iznenadena i nemav komentar. I sega ne znam {to da ka`am. Ne dobiv nikakvo oficijalno izvestuvawe. ]e be{e dobro da gi znaev pri~inite. Mnogu me interesira, zatoa {to imav postojani zadol`enija vo Sovetot na koi{to so serioznost im prio|av. Ne znam zo{to sum razre{ena. Moite pretpostavki se samo somne`i i bi bilo nevkusno vrz osnova na niv da pravam zaklu~oci.

KOROBAR-BEL^EVA: "Tolkovniot re~nik" se raboti re~isi tri decenii vo Institutot za makedonski jazik. Me|utoa, glavno se sobira{e materijal i toa sobirawe, iako e mnogu va`no i ne e lesno, mnogu se oddol`i. Ima{e tuka i kadrovski problemi, no i obidi toj Proekt da se privatizira. Sega, se nadevam, deka mnogu od problemite se nadminati. Vo mart ovaa godina izbravme nov rakovoditel na Proektot, d-r Sne`ana Velkovska. Taa mnogu seriozno si ja sfati rabotata i uspea za kuso vreme da go organizira raboteweto. Napraven e vokabularot za Re~nikot i toj e vnesen vo kompjuter, izdelena e celata literatura od ekscerpiraniot materijal, formirana e ekipa za rabota koja se sostoi od kolegi koi rabotat vo Institutot, na Filolo{kiot fakultet, poznati na{i nau~ni rabotnici, aktivni i vo penzija. Podgotvena e i metodologija za rabota {to }e se diskutira na sostanokot zaka`an za osmi noemvri. Za podetalni informacii ubavo e da napravite razgovor so rakovoditelot na Proektot. Imam osnova da se nadevam deka za tri godini }e izleze prviot tom na "Tolkovniot re~nik na makedonskiot jazik".

KOROBAR-BEL^EVA: Re~isi celo stoletie bezuspe{no se lansiraat tvrdewa deka ne postoi makedonska nacija i makedonski jazik. Se "doka`uva" deka tie se tvorba na Kominternata. Vo toa negirawe predni~i bugarskata propaganda, no kako {to gledate popusto. Vo posledno vreme nejzinite reakcii stanuvaat histeri~ni. Se negira na{ata istorija, kultura i s# {to e makedonsko se pretstavuva kako bugarsko. A, napadite vrz na{iot jazik se zgolemuvaat onaka kako {to se zgolemuva na{ata dr`avna i nacionalna afirmacija.

Makedonskiot jazik e priznat, poto~no nau~no prifaten kako poseben jazik vo svetot. Za negovata posebnost u{te pred eden vek se izjasnile vidni slavisti od Francija, Polska, Avstrija, Amerika, Rusija itn. Tuka }e gi spomneme imiwata na Vajan, Malecki, Bern{tajn, Jagi~, Lant, Mazon, Sandfeld i dr. Funkcionalnata polivalentnost na makedonskiot literaturen jazik ja potvrdi vremeto, t.e. ovie 55 godini, so mnogu dela od oblasta na literaturata, naukata, publicistikata itn. Toa e fakt {to ni go priznava svetskata slavisti~ka nauka. Samo vo Bugarija dr`avnata politika ja pritiska naukata da ja sledi vo ostvaruvaweto na dnevnata politika. Vpro~em, so kodifikacijata vo 1945 godina makedonskiot jazik se prifati kako standarden, kako poseben nacionalen jazik, duri i od lingvisti~kite centri vo Bugarija. Poznati lingvisti vo svetot kodifikacijata ja ocenija so mnogu visoka ocenka.

KOROBAR-BEL^EVA: Mo`am da navedam mnogu argumenti deka bugarskata propaganda e isto tolku silna kako vo minatoto. Mo`ebi e i posilna, bidej}i se pojavija poddr`uva~i i vo na{ata zemja. Na politikata vo Bugarija & e sosema jasno deka najva`en konstitutiven element na nacionalnosta e jazikot, zatoa tolku `estoko go negira na{iot jazik i plasira izmislici deka toj e dijalekt na bugarskiot.

Politikata ne treba da se me{a vo naukata. Toa e staro pravilo. Vo sprotivno se vr{i nasilie vrz jazikot. Zamislete {to }e bide od jazikot, ako sekoja politi~ka struktura {to }e dojde na vlast go menuva spored nejzinite ubeduvawa. Jazikot mu pripa|a na celiot narod, a ne na grst politi~ari. Pokraj toa, mora da se po~ituva tradicijata. A, barem nam tradicijata ne ni nedostasuva.

KOROBAR-BEL^EVA: Za promenata na na{ata azbuka se zalagaat glavno lu|e {to ne se jazikovedi. Za mene bea interesni napisite od na{i makedonisti {to vo rubrikata "Polemiki" izleguvaa minatata godina vo vesnikot "Makedonija denes". Site go zastapuvaa misleweto deka osnovniot princip, t.e. fonetskiot pravopis ne treba da se menuva. Nikoj ne be{e kategori~en za voveduvawe na reduciraniot vokal. Nekoi izrazija mislewe deka za toa mo`e da se diskutira. Jas i toga{ bev, a i sega sum na stavot deka toj reduciran vokal ne ni e potreben. Nikoga{ ne sum po~uvstvuvala potreba od nego, a negovoto bele`ewe so apostrof mislam deka e dobro re{enie. Osven toa, takvoto bele`ewe ima tradicija i vo staroslovenskiot jazik. Pokraj toa, praktikata poka`a deka makedonskiot standarden jazik e kodificiran vrz narodna osnova so eden sovremen pristap. Toa e ne{to {to ne mo`e da go "goltne" bugarskata politika, pa nemilosrdno gi napa|a korifeite na na{ata nauka za jazikot kako {to se Koneski i Misirkov. Zatoa reagirav i za odrednicata za Koneski vo "Makedonskiot istoriski re~nik". Toa e napraveno so namera da se urne ugledot {to go ima na{ata nauka za jazikot, so politi~ka pozadina. Maka mi e {to toa go dozvolila edna na{a bitna institucija - Institutot za nacionalna istorija. Tamu rabotat nau~ni rabotnici koi ubavo znaat deka so taa odrednica se atakuva na{ata jazi~na norma, se atakuva makedonskiot jazik kako stolb na ovoj narod i na ovaa dr`ava.

KOROBAR-BEL^EVA: Voop{to ne stanuva zbor za nekoja na{a latinica i toa nova. Ne ste razbrale dobro. Rabotata e vo toa {to se podgotvuva Zakon za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za li~na karta. Od izmenite i od dopolnenijata proizleguva deka li~nite podatoci na makedonskite dr`avjani na li~nite karti }e se pi{uvaat ne samo na makedonski jazik i na kirilica, tuku i vo latini~na transkripcija. Pri toa, latini~nata transkripcija ne treba da bide so dijakriti~ni znaci (toa se onie nadredni oznaki na bukvite kako {to e lat.). Toa ne e ednostavna rabota i informirana sum deka Sovetot za makedonski jazik dal inicijativa da se formira komisija so ~lenovi od MANU, od Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici na Filolo{kiot fakultet i od Institutot za makedonski jazik. Taa komisija treba da go razgleda baraweto od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i da zazeme stav kakva }e bide taa latini~na transkripcija. Moeto ubeduvawe e deka za ova }e se anga`iraat eksperti, lingvisti i deka nema da ima vme{uvawe na politikata.

KOROBAR-BEL^EVA: Vo Institutot za makedonski jazik "Krste Misirkov" rabotam od 1971 godina. Mojata potesna specijalnost e makedonskata onomastika. Rabotam na proektot "Re~nik na prezimiwata kaj Makedoncite". Ovaa, 2000 godina, zaedno so kolegite od Oddelenieto, go zavr{uvame ovoj Proekt. O~ekuvame do krajot na dekemvri da bide otpe~aten vtoriot, posleden tom od Re~nikot.

Pokraj toa od juli ovaa godina ni e odobren proektot "Re~nikot na antroponimite vo makedonskoto narodno tvore{tvo". Na ovoj proket vo Institutot sum i glaven istra`uva~. Rabotam i na me|unarodniot proekt "Onomasti~ka enciklopedija na slovenskite jazici". Go podgotvuvam delot {to se odnesuva na makedonskata onomastika. Kako {to gledate i vo ovoj me|unaroden proekt makedonskiot jazik e ramnopravno zastapen so drugite slovenski jazici. Zar toa ne e u{te edna potvrda za samobitnosta na na{iot makedonski jazik, za negovata vistina pred svetot?