FORMALEN PARLAMENTARIZAM

Pretsedatelot na Sobranieto na Republika Makedonija go ka`a ona {to mnogumina go znaat i za koe nie, a i mnogu drugi, pi{uvame vo skoro sekoj broj. Vrz spikerot na Parlamentot ve}e se frlaat drvja i kamewa od istite onie koi se najmnogu pogodeni od vistinata, pa po~naa da go napa|aat ~ovekot deka bil ova ili ona. Ne e va`en glasnikot, va`na e porakata. No, eve izvadoci od govorot na g. Klimovski.

"Zemjava strada od neusoglasenost na trite vlasti, od taen i dirigiran politi~ki `ivot, od psevdoparlamentarizam i od nedostig od avtenti~na demokratska kultura i tolerancija. Seto toa, poradi opienost na vlasta od pobedata... Formalniot parlamentarizam, kako obele`je na sistemot, mora da se ispolni so soodvetna demokratska sodr`ina, {to pretstavuva dolgoro~en proces. Parlamentot bara celosno javen, otvoren i prozra~en politi~ki sistem. Zatvoreniot i tainstven politi~ki `ivot e pogoden za odr`uvawe i sozdavawe antidemokratski i dezintegracioni sostojbi i nameri, kako i subjektivisti~ki nekompetentni i birokratski mislewa i odluki", smeta Klimovski.

Negovata ocenka e deka politi~kite partii "lo{o gi ~itaat porakite od `ivotot i gi akceptiraat samo onie raboti {to im odgovaraat. Dodeka vlasta prima poraki samo od Parlamentot, opozicijata se pretstavuva kako edinstven legitimen pretstavnik na eden op{testven sloj, ignoriraj}i gi ostanatite. Ova go jakne avtoritarizmot, a demokratijata po~iva vrz konsenzus na politi~kite akteri vo interes na site socijalni sloevi", dodade pretsedatelot na makedonskiot Parlament.

Mislam deka g. Klimovski be{e preblag vo svoite kritiki. Ja zaboravi bugar{tinata, ja zaboravi korupcijata, go zaboravi java{lukot i nesposobnosta. No, kako za po~etok ne e lo{o.

Ambasadorot na Republika Bugarija vo Makedonija e zbunet: ne znae dali go pratile tuka da ja brani bugar{tinata ili da gi razviva odnosite me|u Bugarija i Makedonija. Vo eden svoj napis vo "Dnevnik" minatiot vikend toj se obide da ni odr`i lekcija za negovoto pravo da se me{a vo vnatre{nite raboti na edna dr`ava kade toj e gostin. Se obide da ni odr`i lekcija i po demokratija zaboravaj}i deka prvo treba da si go sredi svojot dvor pred da pravi zabele{ki za na{iot. Iluzorno e da se sporeduvaat ~ovekovite prava vo dvete dr`avi, nitu pak zdru`enijata na Makedoncite vo Bugarija ili pak Zdru`enieto na Bugarite vo Makedonija. Makedoncite vo Bugarija ne ja negiraat bugarskata nacija, a Bugarite vo Makedonija go pravat tokmu toa. Izgleda deka ambasadorot e navistina zbunet i vreme e da go povle~at da se odmori malku.

Kako {to se nadevavme, imalo i normalni lu|e vo Bugarija koi ne se {ovinisti i imaat um vo glavata. Eve edno takvo mislewe objaveno vo sofiskiot dnevnik "24 ~asa". Edinstveniot problem so napisot e slednovo: ne mislam deka bugarskata Vlada go "smenila misleweto" kako {to tvrdi avtorot. Nema nikakvi dokazi za takva promena na stavovite. Ako be{e toa taka, toga{ bugarskiot ambasadar vo Skopje ne bi ja pretstavuval bugarskata Vlada. No, eve {to veli pismoto:

^udno ~uvstvo za patriotizam i bugar{tina imaat nekoi lu|e kaj nas, a i vo Makedonija. Pa, mislat deka e dovolno da pijat rujno vino, da peat juna~ki pesni i da im se izvikaat na Makedoncite: A be, vie ste Bugari.

So toa smetaat deka go ispolnile patriotskiot dolg. Po vakvata pojava Makedoncite vedna{ po~nuvaat da frlaat drvja i kamewa i da pcujat s# {to e bugarsko. Na{ite junaci gi imenuvaat kako teroristi i prodol`uvaat da si go pijat vinoto.

Vo isto vreme Grcite bez da krevaat vreva, ja kupija makedonskata naftena rafinerija "Okta" i najverojatno naskoro }e stanat sopstvenici na "Telekomot" i ogromniot tutunski koncern. So toa }e stavat raka na najva`nite makedonski firmi i }e gi nadminat najgolemite tamo{ni investitori i rabotodavci. Vo me|uvreme, Grcite napravija prekrasna magistrala od Solun do Skopje i sega od edniot do drugiot grad se patuva za pomalku od dva ~asa. Od Sofija do Skopje se patuva ~etiri ~asa, iako rastojanieto e isto. Taka, Grcite bez da & go priznaat imeto na Makedonija i bez da tvrdat deka Makedoncite se Grci, gi zazedoa strategiskite pozicii. Makedoncite ne gi sakaat osobeno, no ne gi ni mrazat, za{to odbegnuvaat da se ispokaraat. Zo{to Makedoncite se tolku ~uvstvitelni na taa tema? Do pred nekolku godini tie bea dr`ava so nerealna avtonomija, kade {to Srbite gi dr`ea koncite. Stravot na Makedoncite e toa povtorno da ne o`ivee i da ne stane aktuelno. Od druga strana, Grcite ja kupuvaat nivnata ekonomija za mali pari, a toa zna~i deka odnapred gi dr`at makedonskite konci vo site sferi.

Od treta strana, Albancite zasileno gradat svoja vtora dr`ava blisku do Makedonija. Bez garancija deka nema da napravat i treta na makedonska teritorija, ako se ima predvid deka edna tretina od Makedoncite se etni~ki Albanci. Od ~etvrta strana, Makedoncite se do gu{a vo te{ki socijalni problemi. Platite im se za edna tretina poniski od bugarskite, a cenite za edna tretina povisoki. Ako ima ne{to {to ja spre~uva socijalnata eksplozija, toa e qubovta na Makedonecot kon sopstvenata identi~nost. Negovata radost deka `ivee vo sopstvena dr`ava.

I ete, se pojavuvaat nekoi Bugari i nivni poddr`uva~i vo Makedonija koi posegaat tokmu po naj~uvstvitelnoto kaj Makedoncite. Tie ne mo`at da razberat deka Makedonecot }e bide gladen i `eden, no nema da se otka`e od svojot identitet i od dr`avata. I }e go mrazi sekoj onoj koj }e se obide da mu gi odzeme.

Fala mu na Boga, toa ve}e ne e oficijalnata politika na bugarskata dr`ava. Vo isto vreme se slu~uva tokmu bugarskiot pratenik vo Skopje da prodol`uva da ja poddr`uva politikata na antagonizmot.

Spored bugarskiot Ustav, sekoj ima pravo da se samoopredeli kako Bugarin, Kinez...

Taka e i spored makedonskiot Ustav. Da ja ostavime identi~nosta na Makedoncite na mira. Namesto toa, krajno vreme e da gradime magistrali, `elezni~ki prugi i sekakvi drugi komunikcii so Makedonija. Toa e vrvnata politika na zbli`uvawe - seto ostanato se pesni na pijani vo kafeana i prazni paroli.