BUGARIN NE BIDUVAM!

Celata makedonska javnost znae za mojot slu~aj od 1957 godina koga pri begstvo, namesto vo Grcija, zalutav vo Albanija. So montiran sudski proces bev osuden na 25 godini zatvor pod la`no obvinenie kako agent na toga{nata UDBA vo Jugoslavija. Izdr`av 23 godini zatvor i me vratija vo 1980 godina. Koga otidov imav 18 godini, a se vrativ na 41 godina, mladosta mi otide po albanskite zatvori. Sonuvav za Makedonija kako samostojna dr`ava so makedonska nacija i maj~in makedonski jazik.

Od 15 godini bev zaveden od VMRO na Van~o Mihajlov i ne im veruvav na komunistite deka e probugarska. Tri pati begav za toj Van~o Mihajlov, se la`ev po svetite bukvi VMRO i dojde vreme so o~i i u{i da vidam i da ~ujam.

Na 27 oktomvri so radost otidov vo Skopje da u~estvuvam na promocijata na zdru`enieto "Radko". Se pregrnav so moite VMRO-vci od Veles, Dragan Karov i Aco Gulev. Aco Gulev mi re~e: "Qube dojde li, e sega }e bideme li Bugari?" Jas mu rekov: "Takva li e rabotava. Jas }e umram, ama Bugarin ne bivam". Na toa Guleto mi re~e: "Ami edna{ ti ka`uva{e deka starite tvoi bile za Bugarija". Mu odgovoriv deka vo minatoto vremiwata bile stra{ni i od strav za da ostane `iv, narodot se izjasnuval razno. Zarem ne e predavstvo sega vo ovaa demokratija, koga Makedonija se zdobi so nezavisnost, da se pravi{ tu| i predavnik. Vo toj moment ni rekoa da vlezeme vo salata vo hotelot "Holidej in". Be{e to~no 13 ~asot. Si rekov: "Qube dr`i se, si do{ol, vlezi, vidi, slu{aj vnimatelno, pa ako ima ne{to pra{uvaj". Sednav vo ~etvriot red, a do mene sedna Spase [uplinovski. Vedna{ ja pu{tija himnata. Site stanavme, i novinarite, i kamermanite od MRTV, A1, "Sitel". Spase [uplinovski ne stana, a tie go zabele`aa i mu go "stavija" pikot. Peeja so radost, no odedna{ se razo~arav. [to da ~ujam, bugarska himna, "Izgrejsonce na svobodata na ve~nata borba, borba". Sakav da sednam, no mi be{e strav i si rekov: "Qube mo`e da te otepaat". Edvaj do~ekav sloboda. Po celi 23 godini po albanskite zatvori do~ekav da imam ~edo, }erka za ma`ewe, zlatna `ena, familija, do kade dojdov, pa sega stoj kako site. Ovcata ako se dvoi od stadoto volkot }e ja izede. I navistina se slu~i, Spase [uplinoski si go okrka. Nekanet na svadba ne se odi. Pretsedatelot na Zdru`enieto "Radko" po~na da ~ita istorija kako vo Makedonija so vekovi Makedoncite se projavuvale kako Bolgari. Spored ova Zdru`enie nemalo i nema makedonska nacija i makedonski jazik. Bugarija dr`ava makedonska priznava, no jazik i nacija - ne. Saka da bideme po principot Avstrija - Germanija. So Makedonija toa ne mo`e da bide. Makedonija e najstara dr`ava, nacija, so svoj jazik. Mo`e slobodno da se ka`e vo celiot svet. Srbojugoslavija isto taka, a za Grcija da ne zboruvame. Albanija odvreme navreme se vrti, edna{ vaka, edna{ taka. Eve primer, koga se karaat pove}emina za edna niva. Se znae deka e tu|a, ne e nivna, ne mo`e nivata da bide na site.

Vo momentot koga Paunkovski dr`e{e pres-konferencija nekoj frli edna kutija vo vid na bomba, nastana panika, po~naa da vikaat "Dr`ete go atentatorot", istr~aa site kako yverovi i gi fatija. Toa bea mladi mom~iwa koi gi gazea i vikaa "Ubijte gi!". Pretsedatelot Paunkovski re~e da gi pu{tat i gi isteraa nadvor. Mom~iwata od strav ripaa, begaa, a jas vo toj moment si rekov: "Qube, odi si" i mi stana jasno za kogo sum se borel. Izlegov od zadnata vrata na hotelot i izbegav pravo na voz za Veles.

Potoa, ve~erta na TV A1 {to da vidam, ~udo nevideno. Spaseta, gostinot nekanet na svadba, go lin~uvaat. Moe mislewe e - za naru{uvawe na redot i mirot da se osudat decata so najmala kazna. Za Spaseta {to go tepaa treba da bidat strogo osudeni, kako i za mom~iwata.

Na kraj ostanav sam vo na{ata mila Makedonija. Tuka demokratija ima vo vid na ba{ibuzuk, sekoj pravi kako {to saka, a narodot }e se ma~i. Od partiite, nitu edna ne ja ispravi nepravdata. Sega ostana u{te Romite da gi stavat na vlast, belkim tie }e ja sredat rabotata.

NEMA TLO ZA BUGAR[TINATA VO MAKEDONIJA

Da se razbereme edna{ zasekoga{. Vo posledno vreme se pi{uva i se zboruva za s# pogolemiot prodor na bugar{tinata vo Republika Makedonija i opasnosta od bugarizacija na makedonskiot narod. Treba edna{ da se ka`e deka bugar{tinata e jalova rabota i nikoga{ nemala nitu sega }e najde pogodno tlo za vkorenuvawe vo Makedonija. Nikoj da ne se pla{i za toa, bidej}i od Makedonec Bugarin ne biva. Me|utoa, od petni `ili nekoj se trudi i se naprega da n# uveri vo svoite prvoklasni lagi i gluposti, iako i samite Bugari i bugarskata dr`ava mnogu dobro go znaat toa.

Kolku se primitivni se gleda od faktot {to vo nedostig na svoja istorija, ni ja ukradoa na{ata makedonska istorija. Mo`at da zboruvaat {to sakaat i kako sakaat, no sekoj nivni zbor i mislewe, od nas Makedoncite, se odbiva od povr{inata na na{eto telo (ne navleguvaj}i vnatre vo organizmot) kako kur{um od beton ili kako {to glavata ne mo`e niz yid da pomine. Zatoa bra}a Makedonci ne pla{ete se, neka si drdorat {to sakaat i sekoe nivno drdorewe e ednakvo na u{te eden nivni poraz, za{to brzo }e dojde vremeto koga i Evropa }e im re~e "ne" i "dosta" na nivnite lagi i koga R. Bugarija, sakala ili ne, }e se pomiri so faktot deka makedonskata nacija sepak postoi.

Zatoa i formiraweto na "Radko" e posleden obid vo nivnite nameri, bidej}i site prethodni brzo i neosetno propadnaa. No i "Radko" brzo }e izgubi zdiv vo nedostig na brojni negovi privrzanici. Zo{to tolkava vreva se kreva okolu proektot "Radko"? Ta neli vreme be{e skrienite bugaromani da izlezat na videlna i da gi vidime koi se i {to se ({to sakaat dobro znaeme). Neka formiraat i partija, neka odat na izbori i da vidime kolku glasovi }e osvojat, barem makedonskite partii }e se pro~istat od niv.

Na glasnogovornikot od Toronto, izbugareniot \or|ija (\ore), sega Georgi, }e mu izleta{e ve{ta~kata vilica koga se obiduva{e da ni doka`e koi sme i {to sme. More \or|ija, ti si ~ist Makedonec, no ne znaeme koj, koga i kako te izbugaril i vo tvojot roden kraj OMO "Ilinden" - PIRIN dobi gradona~alnik so ubedliva pobeda, tvoeto VMRO do`ivea debakl vo tvojot roden kraj. Zatoa nemoj da n# ubeduva{ koi sme i {to sme, za{to nikoja `iva sila ne mo`e da n# ubedi, a ne ti. Nie sme Makedonci i ako saka nekoj i na Mars da n# preseli, nie pak }e bideme Makedonci i na Antarktik, seedno kade.

"Brate" \or|ija, golema {teta e {to ne znae{ {to zna~i da si Makedonec. Toa e edno ~uvstvo {to ne mo`e nikako da se opi{e, tuku samo da se po~uvstvuva vnatre{no vo organizmot, zatoa ne se obiduvaj i ponatamu da ne ubeduva{ {to sme, bidej}i na{ata makedonska krv i svest e pojaka i od atomska bomba i pobrza od brzinata na svetlinata. \or|ija, barem za mig obidi se da bide{ Makedonec, za da vidi{ kolku ubavo e. ]e ti se razubavi i nema da saka{ da se vrati{ nazad. Dosta e za tebe, i ova ti be{e mnogu, bidej}i ti ne zaslu`uva{ pove}e od eden zbor - bugara{.

Republika Makedonija }e bide i }e opstoi u{te mnogu vekovi, kako {to opstoila dosega. Iako e raspar~ena, Makedonija e duhovno obedineta so ~ist makedonski duh, bidej}i sekade do kade se prostira blika makedon{tina. Bugarskata vlast pu{tila kamioni pomo{ vo hrana i knigi za Makedonci vo Mala Prespa, i za golem sram i rezil, bile vrateni vo Sofija so izgovor nie sme Makedonci i siroma{ni. Bugarskite misioneri se obiduvaat da gi pobugarat Makedoncite vo Mala Prespa, no bez uspeh. So nikakvo bogatstvo ne mo`e{ Makedoncite da gi pobugari{. Makedonskiot patriotizam e najgolemo bogatstvo. Makedoncite se siroma{ni, no mnogu bogati so makedonskoto vo sebe. Se nadevame na golema pobeda na OMO "Ilinden" - PIRIN vo Strazbur, za{to Strazbur ne e Ustavniot sud na Bugarija. Zatoa bra}a Makedonci ne pla{ete se ni od Radko ili Ratka i ne obrnuvajte im vnimanie kako da ne postojat (bez razlika dali se legalni ili }e gi zabranat), bidej}i ne mo`at Ratkovci i drugite kako niv da n# ubedat, kako {to ne mo`eme i nie niv da gi ubedime, neka si zboruvaat {to sakaat, a nie }e si svirime kako ni{to da ne bilo, }e gi ignorirame i koga Ratkovci }e vidat deka nemaat privrzanici i poddr{ka, samite }e se raspadnat. Makedonci postoele, postojat i }e postojat i od Makedonec ne biva ni Grk, ni Bugarin, ni Srbin, a Republika Makedonija }e odi samo napred, dodeka na{ite sosedi otsega pa natamu }e odat samo nazad, bidej}i koga toga{ pravdata }e izleze na videlina.

BEGALCITE DA NE SE PREVRA]AAT VO MAKEDONIJA

Vo vrska so namerata na makedonskata Vlada za pregovori so EU, odnosno Evropskata komisija, za povtorno primawe vo Makedonija na site od Makedonija vo Evropa zaminati begalci i azilanti od Kosovo i Albanija, koi "prijatelska" Evropa gi brka vo Makedonija, izrazuvame do Vladata na Republika Makedonija dlaboko ogor~en protest protiv namerata za prevra}awe (vo mediumite namerno nerazbirliv izraz "readmisija") na albanski i kosovski begalci i azilanti od Evropa vo Makedonija (pove}e od 300.000), bidej}i eden takov akt bi pretstavuval udar protiv suverenitetot i opstanokot na makedonskata dr`ava i makedonskiot narod!

Apelirame, site zaedno da ja branime suverenosta i opstojot na makedonskata dr`ava od o~evidnata namera na istite onie sili koi ja podelija Makedonija (1913 god), sega potskrieni zad Evropa, Evropskata zaednica, NATO, Me|unaroden monetaren fond, Svetska banka, nevladini organizacii itn., koi "so beli rakavici" rabotat na uni{tuvawe na ovoj od niv podelen del na Makedonija, za da ne mo`e da stane respektabilna samostojna dr`ava, bidej}i znaat deka toga{ pa|a nivnata politika na Balkanot, a so toa se namaluva i nivnoto vlijanie vo globalnoto kontrolirawe na svetskata politika.

Apelirame za odlu~na reakcija protiv namerata na Vladata da potpi{uva so EU vakvi nepromisleni akti, koi bi ja donele makedonskata dr`ava do rabot na opstanokot.

Ovie nepromisleni nameri se od krajna opasnost za idninata na makedonskata dr`ava.

Makedonija ne e privatna sopstvenost na Qub~o Georgievski i Vasil Tupurkovski, ta da mo`at i smeat da odlu~uvaat za vakvi vitalni pra{awa za opstojot na Makedonija, bez za toa da se pra{a makedonskiot narod, so referendum!

Makedonija ne e deponija na Evropa za azilanti i begalci!

Sekakvo potpi{uvawe na takov dogovor ili donesuvawe na takov zakon za azil, pretstavuva predavstvo na nacionalnite interesi, bidej}i direktno vlijae za dezintegracija i uni{tuvawe na na{ava napatena i sega so ova zagrozena tatkovina.

PROBUGARSKA MONGOLSKA TVORBA

Bezrezervno ja davame na{ata poddr{ka na ovoj golem makedonski patriotski protest, so `elba nikoga{ pove}e da nema potreba od doka`uvawe na na{iot nacionalen identitet i poteklo.

Od ovaa Makedonija i makedonski narod svetot ja dobi demokratijata, stara pove}e od 23 veka. So golemata `elba na sosednite zemji da se uni{ti makedonskoto postoewe, }e se uni{ti i demokratijata, zbor nepoznat za sosedite na Republika Makedonija.

Nie potomcite na Aleksandar Makedonski nikoga{ nema da potklekneme na pritisocite koi gi vr{at stranskite, a i doma{nite predavnici. Sekoga{ i sekade Makedonecot bil Makedonec i }e ostane Makedonec.

Naj`estoko go osuduvame diveeweto na probugarskata mongolska tvorba na gospodinot \or|i Mladenov vo centarot na Skopje. Ne postoi sovremena zdravstvena ustanova koja bi mo`ela da im pomogne, da im se izbistri i ona malku {to im ostanalo vo glavata.

Posebna blagodarnost do mladite makedonski patrioti, koi za moment ja branea makedonskata dr`ava i narod od probugarskata kreatura RADKO.