APEL

Po~ituvani gospoda, dobronamerni gra|ani i pred s# roditeli.

Otvorete go svoeto srce so dobrina pred na{ata golema bolka.

Na{iot majski cvet MAJA ^ADIKOVSKA ima devet godini, bolna e od tumor na belite drobovi (MUCOUS ADENOMA BRONCHI).

Na cvetot mu treba sonce i vozduh za da `ivee. Za da `ivee na{ata Maja potrebna e hirur{ka intervencija vo stranstvo.

Nie, roditelite ne sme vo mo`nost da gi podneseme golemite finansiski tro{oci za operacijata.

Zatoa Ve molime za human gest od Vas.

Uplatete pari~en prilog na ime MAJA ^ADIKOVSKA humanitarna `iro-smetka na "Komercijalna banka" a.d. Skopje broj 40100-620-16

povik br. 80700-56014-79

dano~en broj: 4030989454827

deponent: NBM

Se nadevame na Va{eto razbirawe i zatoa odnapred Vi blagodarime.

So Va{iot human prilog }e ovozmo`ite vo poleto cvetovi za da raste, da cveta i da `ivee na{ata Maja.

POLICIJATA VO NOVO RUVO

Vo prostoriite na Ministerstvoto za Vnatre{ni raboti bea promovirani novite uniformi na Policijata. Distribucijata na uniformite, vo MVR o~ekuvaat da zavr{i do krajot na 2001 godina.

Uniformite se raboteni spored evropski standardi so sugestii na vrabotenite, so toa {to vo idnina oru`jeto i palkite nema da se gledaat zatoa {to tie soodvetno }e bidat pokrieni so vetrovka ili ko`na jakna.

Tenderot za izrabotka na uniformite go dobija "Teteks", "Geras Cunev" i "Oteks".

OTKRIENI NOVI KARPESTI GRAVIRI

Poslednite nekolku dena terenskata ekipa na Centarot za karpesta umetnost na Makedonija rabote{e sistematski vo pove}e od deset sela vo Kumanovskiot region. Kako {to n# informira d-r Du{ko Aleksovski, pretsedatel na Centarot za karpesta umetnost, vo selata Makre{, Dragomance, Strnovac, Puzaqka, Dobra~a i Kanarevo se otkrieni graviri od tipot retikuli (forma na mre`a). Gravirite se odli~no so~uvani so razli~na forma i golemina i se me|u najstarite vidovi od umetnosta na starite narodi. Dosega najgolema koncentracija na ovoj vid karpesti crte`i be{e otkriena vo Francija, vo mestoto Mas d'Azil. Otkrivaweto na ogromen broj graviri na sosema mal prostor (pove}e od 400 gravirani kamewa so nad 40.000 recki i crti~ki) ni dava za pravo da konstatirame deka Makedonija e centar i na ovoj vid praistoriska umetnost. Predhodno svetskite nau~ni eksperti ve}e konstatiraa deka vo Makedonija se sozdadeni pove}e kupuli (vdlabnati polutopki) otkolku {to dosega se otkrieni na celata zemjina topka. Ako samo pred edna godina smetavme deka 1.000.000 (eden milion) graviri vo Makedonija e brojka na soni{tata sega slobodno mo`eme da konstatirame deka ve}e idnata godina ovaa brojka }e bide zastarena.

Dokolku se odi spored na{iot utvrden operativen plan o~ekuvame istra`uvawata da zavr{at neposredno pred po~etokot na Svetskiot kongres za karpesta umetnost, na 14 juli 2002 godina.

PARLAMENTOT NARODNA TRIBINA

"Za nas pretstavuva radost da se proslavuva jubilej na ovaa najzna~ajna demokratska institucija. Ovoj dom na demokratijata ja igra svojata su{testvena uloga, pretstavuva mesto kade {to se vodele i }e se vodat mnogu raspravi, i go razbiram kako narodna tribina na koja se izrazuva voljata na gra|anite. Mesto kade {to treba da dojde do izraz odgovornosta na pratenicite, i da se ostavat na strana tesnopartiskite `elbi vo interes na op{tiot prosperitet", izjavi pretsedatelot Boris Trajkovski po povod desetgodi{ninata od formiraweto na makedonskiot Parlament.

"LA@NA" BOMBA

Na 10 noemvri vo restoranot "Evropa", koj se nao|a na poligonot za mali sportovi vo Ohrid, pripadnici na UVR do{le i pobarale itno da se isprazni restoranot bidej}i dobile anonimen povik deka e podmetnata eksplozivna naprava. Po izvr{enata proverka e konstatirano deka povikot e la`en i oti vo restoranot nemalo eksplozivna naprava.

Treba da se spomne deka vo momentot na prekinuvaweto na zabavata me|u raspolo`enite gosti bila i pogolema grupa pravnici koi u~estvuvale na seminarot za pravnicite vo stopanstvoto vo Struga, me|u koi i potpretsedatelot i portparolot na SDSM, doc. d-r Vlado Bu~kovski, a od druga strana pogolema grupa poznati lica od ohridskata organizacija na VMRO-DPMNE. O~evidci tvrdat deka po s# izgleda nekoj namerno sakal da ja prekine zabavata i da sozdade panika, so toa {to se javil vo policijata vo Ohrid so tvrdewe deka vo restoranot "Evropa" ima podmetnato bomba. Postoi varijanta deka povikot e realiziran od telefonska govornica za da ne mo`e da se identifikuva javuva~ot.

DOBAR ODZIV NA GLASA^ITE

'"Deneska se preglasuva samo ovde vo Ohrid, takva be{e odlukata na Op{tinskata izborna komisija, a dali vo narednata nedela }e ima glasawe s# zavisi od toa dali }e ima novi poni{tuvawa. Jas se nadevam deka nema da ima, no s# zavisi od eventualnite odluki na OIK, Apelacioniot sud i eventualno na Vrhovniot sud na Makedonija", izjavi pretsedatelot na DIK, Josif Lukovski, koj vo nedelata, na 12 noemvri, so pet~lena komisija be{e vo Ohrid kade {to go slede{e glasaweto na izbira~koto mesto 1.311 vo hotelot "Magnus".

Lukovski dodade deka glasaweto se odvivalo sosem normalno i deka odzivot na glasa~ite e dobar.

MERMERCI SO GR^KI GAZDA

Akcionerite na Mermerniot kombinat vo Prilep ja odbraa gr~kata firma "Kirijakidis" za strategiski investitor, otkako gi razgledaa pette pristignati ponudi za otkup na akciite vo paket na interniot javen povik. Pokraj cenata od 520 germanski marki za akcija, rakovodstvoto na Kombinatot ja oceni ovaa ponuda za najpovolna i poradi toa {to edinstveno ovaa firma obezbedi bankarski garancii deka vo celost }e gi ispolni obvrskite. Spored sega{nata struktura na kapitalot, 840 akcioneri (610 vraboteni i 230 penzioneri) poseduvaat 81 otsto od Kombinatot. Tie imaat vo prosek po 70 akcii, odnosno eden akcioner so proda`bata }e dobie najmalku 37.000 gm.

Na tenderot ponudi dostavija u{te dve gr~ki kompanii "Lazaridis marmor" i "Agro link", potoa germanskata firma "Eksport import Georgievski" i doma{nata firma "Tehnometal Vardar". Site kompanii ponudija ista cena od 520 germanski marki po akcija, re~isi pet i pol pati povisoka od nominalnata cena od 100 germanski marki.

NAMALEN BROJOT NA OPERACII

D-r @an Mitrev ja obvini Upravata na Voenata bolnica deka ne mu dozvoluva da go pro{iri Centarot za kardiohirurgija i deka ne ja po~ituva odlukata na biv{iot minister za odbrana, Nikola Kqusev, koj oddelot za intenzivna nega im go dodelil na koristewe. Poradi nemawe prostor, Mitrev go namali brojot na operaciite, a odlo`en e i po~etokot na rabotata na detskata kardiohirurgija. Upravnikot na bolnicata, d-r Avram Vankovski, demantira deka toj go sopira razvojot na Centarot, no naglasi deka bolnicata mora da funkcionira kako celina. Toj v~era sve~eno go pu{ti vo upotreba renoviraniot Oddel za intenzivna nega za potrebite na Voenata bolnica. Upravata na bolnicata e raspolo`ena da otstapi nekolku kreveti za potrebite na kardiocentarot.

37. RACINOVI SREDBI

Na 16 i 17 noemvri vo gradot na grn~arite, Veles, po 37 pat se odr`uvaat Racinovite sredbi. "Smrtta na Racin e samo ~in koj ne mo`e da popre~i vo ve~niot `ivot na golemite i nepovtorlivi sozdava~i na svetot", re~e vo svojot govor pred spomenikot na Kosta Solev Racin, g. Risto Ja~ev.

Na ovogodina{nite Sredbi u~estvuvaat golem broj poeti od zemjava koi so svoi tvorbi u{te edna{ se poklonija pred deloto na osnovopolo`nikot na sovremenata makedonska poezija. Na ovaa balkanska literaturna manifestacija u~estvuvaat i literati od Albanija, Bugarija, Grcija, Jugoslavija, Romanija i Hrvatska.