ZO[TO EDNA OD TETKITE NA SVETA BOGORODICA NOSELA IME PROIZLEZENO OD JAZIKOT KOINE?

Sveta Ana poteknuvala od kolenoto na Levi. Taa bila }erka na sve{tenikot Matan (evrejsko ime). Toj `iveel vo vremeto na nezavisnata evrejska dr`ava koga ve}e bila izvr{ena judaizacija na neevrejskoto (glavno makedonsko i gr~ko) naselenie vo Svetata zemja. Matan imal `ena od Judinoto koleno od Vitleem i so nea imal tri }erki: Marija, Sofija i Ana. Marija se oma`ila vo Vitleem i ja rodila Saloma. I Sofija se oma`ila vo Vitleem i ja rodila Elisaveta - majkata na Sveti Jovan Krstitel. Ana se oma`ila vo Nazaret za Joakim i od toj brak se rodila Sveta Marija Bogorodica (@itija... septemvri, str. 185-186).

Da gi razgledame imiwata na trite }erki na Matan, t.e. imiwata na majkata na Sveta Bogorodica i na nejzinite dve sestri (tetki na Sveta Bogorodica). Rekovme deka toa se: Ana, Marija i Sofija.

Imeto Marija, pak, pretstavuva koine varijanta na evrejskoto ime Mirjam (Marijam). Ova ime go ima vo postariot evrejski onomastikon, no go nema vo makedonskiot onomastikon. Zna~i, se raboti za evrejsko ime (Za volja na vistinata vo postariot makedonski onomastikon imalo sli~no ime Marsija, no toa bilo ma{ko ime).

No, interesno e imeto na nivnata treta sestra, koe glaselo - Sofija! Ova ime e proizlezeno od jazikot koine i vakvo ime nema vo postariot evrejski onomastikon!

Za sve{tenikot Matan (dedo po majka na Sveta Bogorodica) mo`eme da ka`eme deka najverojatno bil roden otprilika nekade vo osmata ili vo sedmata decenija pred Hrista, a toa e vremeto koga ve}e bila izvr{ena judaizacijata nad Makedoncite koi potpadnale pod vlasta na nezavisnata evrejska dr`ava. Podatokot za negovoto poteklo od kolenoto Levi (staro evrejsko ime) odi vo prilog na negovoto evrejsko etni~ko poteklo. No, se postavuva pra{aweto: zo{to Matan na ednata svoja }erka (Sofija) & stavil ime so poteklo od jazikot koine? Poznato e deka imalo Evrei judejci koi stavale vakvi imiwa na svoite deca, no sepak toa bilo retka pojava vo odnos na Evreite judejci so evrejski imiwa. Dali smeeme da pretpostavime deka mo`ebi nekoja od snaite vo semejstvoto na Marija imala dale~no makedonsko ili nekoe drugo balkansko poteklo? No, ve}e navlegovme vo sferata na neblagodarni {pekulacii i site ovie pra{awa najverojatno zasekoga{ }e ostanat bez odgovor.

Sepak, za soprugata na Matan se znae deka bila Evrejka (od rodot na Juda). Evrein bil i soprugot na Sofija, koj poteknuval od drevniot Aronov rod (Luka 1:5). Od negoviot brak so Sofija rekovme deka se rodila majkata na sveti Jovan Krstitel - sveta Elisaveta.

Za roditelite na Sveta Bogorodica, Sveti Joakim i Sveta Ana se znae deka nemale deca s# do svojata pedesetta godina (@itija... dekemvri, str. 275). Spored nivnata vozrast, najverojatno deka tie se rodile tokmu vo vremeto koga so del od Svetata zemja vladeele Makedoncite Selevkidi.

[to se odnesuva do samata Sveta Bogorodica, fakt e deka ne postoi avtenti~en opis od nejzino vreme na nejziniot vistinski lik. Ovde se samo videnijata na nejziniot lik i pojava, od koi, nekoi se oficijalno priznati kako bo`ji ~uda od Katoli~kata crkva. Vo umetni~kite pretstavi za nea taa e razli~no prika`uvana. Interesno e toa {to vo brojni umetni~ki dela, taa e prika`uvana kako `ena so bel ten na liceto, a nekade e prika`ana duri i kako `ena so sini o~i! Vakva karakteristika nemale nitu vistinskite etni~ki Evrei, nitu najgolemiot del od Grcite, nitu Arapite, nitu pripadnicite na postarite semitski narodi, koi zaedno so Makedoncite, vo nejzino vreme bile najdominantnite narodi vo Svetata zemja. No, nasproti toa, postojat pretstavi na sveta Bogorodica, na koi taa e prika`ana i kako `ena so potemen ten na liceto. Se razbira deka umetni~kite pretstavi na Sveta Bogorodica ne mo`at da bidat nikakov dokaz za nejziniot vistinski lik.

I vo nejzinite povremeni pojavi taa im se prika`uva na lu|eto kako `ena so razli~en lik. Taka, na primer, vo slikata od Gvadalupe (Meksiko), na koja vo 16 vek na neobjasnet na~in na edno platno se ima pojaveno likot na Sveta Bogorodica i koja oficijalno e priznata kako bo`jo ~udo od Katoli~kata crkva, likot na Sveta Bogorodica e prika`an so potemen ten. No, taa se ima prika`ano i kako `ena so bel ten na liceto, kako {to e primerot so nejzinata pojava vo 19 vek vo Lurd (Francija), koja isto taka e priznata kako bo`jo ~udo od strana na Katoli~kata crkva. Site vakvi nejzini pojavi mo`at samo da bidat dokaz deka taa e svetica za site lu|e na svetot, bez razlika na nivnata etni~ka pripadnost.

Ve}e vidovme deka Sveta Bogorodica bila vo poseta na Makedonija, zaedno so Sveti Jovan Bogoslov i deka tamu razgovarala so pogolem broj Makedonci, koi izlegle da ja pre~ekaat. Vidovme i deka Sveta Bogorodica gi blagoslovila Makedoncite i makedonskata zemja i deka na{iroko im raska`uvala za Isus. Ovde predlagam da go postavime pra{aweto: na koj jazik Sveta Bogorodica razgovarala so Makedoncite za vreme na svojata poseta na Makedonija? Dali taa razgovarala so Makedoncite na aramejskiot jazik, pri {to nekoj od nejzinata pridru`ba im go preveduval toa {to taa go zboruvala? Iako ovaa pretpostavka ne mo`e da se otfrli, mislam deka ne treba da se otfrli ni pretpostavkata deka Sveta Bogorodica dobro go zboruvala jazikot koine, t.e. jazikot {to tokmu Makedoncite svoevremeno go nalo`ile vo Svetata zemja. Znaeme deka Sveta Bogorodica, pred da go rodi Isus, nad edna decenija `iveela vo hram. Taa tamu celo vreme go prou~uvala Stariot zavet. Poradi faktot {to nekoi delovi od Stariot zavet vo original bile napi{ani na jazikot koine, sosema e mo`no deka Sveta Bogorodica gi ~itala niv vo original, otkako prethodno go nau~ila ovoj jazik (za {to, vpro~em, imala dosta vreme).

Da ka`eme deka i rodeniot Bogo~ovek od nea, Gospod Isus Hristos, vo golem del umetni~ki pretstavi za nego isto taka e prika`an kako lik so netipi~ni evrejski karakteristiki (bel ten na liceto, pa duri i so rusa kosa i sini o~i).

Mnogu e interesen podatokot {to na nekoi ranohristijanski ikoni Isus bil slikan so likot na Aleksandar Makedonski! Vo amerikanskoto izdanie na "Nacionalna geografija" od 1968 godina opi{ana e po~itta kon Aleksandar Makedonski kaj razni narodi. Me|u drugoto, ovde ~itame:

Postojat pretstavi na likot na Isus vo koi toj e naslikan i so potemna kosa i o~i, pa duri i kako pripadnik na crnata rasa.

No, Isus e Bog. Toj e Svetlina na svetot i nikomu i na kraj pamet ne treba da mu padne da go ispituva negovoto etni~ko poteklo, kako {to toa go pravat nekoi sosedni "istori~ari".

Zo{to ovoj Isusov apostol nosel ime tesno povrzano so toga{nata makedonska dinastija, koja vladeela so Egipet? Mislam deka e presmelo da se pretpostavi deka mo`ebi toj imal nekakva vrska so potomcite na ve}e nepostoe~kata makedonska dinastija vo Egipet. Sepak, od negovoto ime gledame deka negoviot tatko i navistina si vikal Ptolemej. Da se potsetime deka na aramejskiot jazik zborot bar zna~el sin. Ottamu etimologijata na imeto Bartolomej i navistina bi bila sin na Ptolomej (Ptolemej). Zna~i, sepak negoviot tatko nosel ime koe bilo ~esto vo makedonskata kralska dinastija.

Nekoi u~eni smetaat deka sveti Bartolomej vsu{nost bil ista li~nost so svetiot apostol Natanail. Za sveti Natanail se znae deka bil star prijatel na sveti Filip. Dali mo`ebi gi vrzuvalo zaedni~koto etni~ko poteklo?