Istorijata ne e samo minato

ZO[TO EDNA OD TETKITE NA SVETA BOGORODICA NOSELA IME PROIZLEZENO OD JAZIKOT KOINE?

Pi{uva: Aleksandar DONSKI

  • Edna od sestrite na Sveta Ana (majkata na Sveta Bogorodica) se vikala Sofija - ime koe ne e evrejsko i koe e proizlezeno od jazikot koine!
  • Re~isi so sigurnost mo`e da se pretpostavi deka i Sveta Bogorodica go vladeela jazikot koine, {to svoevremeno tokmu Makedoncite go nametnale vo Svetata zemja!
  • Etimologijata na imeto na svetiot Isusov apostol Bartolomej bila "sin na Ptolomej" (makedonski kral)!

Od aspekt na na{evo istra`uvawe vo makedonskoto (makar i simboli~no) nasledstvo srede najzna~ajnite li~nosti od hristijanstvoto (podetalno obraboteno vo knigata "Isus Hristos i Makedoncite"), da ka`eme nekolku zborovi i za semejstvoto na Sveta Bogorodica. Nejzinite roditeli se vikale Joakim i Ana.

Sveta Ana poteknuvala od kolenoto na Levi. Taa bila }erka na sve{tenikot Matan (evrejsko ime). Toj `iveel vo vremeto na nezavisnata evrejska dr`ava koga ve}e bila izvr{ena judaizacija na neevrejskoto (glavno makedonsko i gr~ko) naselenie vo Svetata zemja. Matan imal `ena od Judinoto koleno od Vitleem i so nea imal tri }erki: Marija, Sofija i Ana. Marija se oma`ila vo Vitleem i ja rodila Saloma. I Sofija se oma`ila vo Vitleem i ja rodila Elisaveta - majkata na Sveti Jovan Krstitel. Ana se oma`ila vo Nazaret za Joakim i od toj brak se rodila Sveta Marija Bogorodica (@itija... septemvri, str. 185-186).

Da gi razgledame imiwata na trite }erki na Matan, t.e. imiwata na majkata na Sveta Bogorodica i na nejzinite dve sestri (tetki na Sveta Bogorodica). Rekovme deka toa se: Ana, Marija i Sofija.

]ERKITE NA MATAN

@enskoto ime Ana go ima vo postariot evrejski onomastikon, no mnogu sli~no ime (Annia) ima i vo postariot anti~ko-makedonski onomastikon (bez razlika na negovoto poteklo). Vo evrejskiot onomastikon imeto Ana se sre}ava i kako ma{ko ime, dodeka vo anti~komakedonskiot onomastikon imeto Annia e `ensko.

Imeto Marija, pak, pretstavuva koine varijanta na evrejskoto ime Mirjam (Marijam). Ova ime go ima vo postariot evrejski onomastikon, no go nema vo makedonskiot onomastikon. Zna~i, se raboti za evrejsko ime (Za volja na vistinata vo postariot makedonski onomastikon imalo sli~no ime Marsija, no toa bilo ma{ko ime).

No, interesno e imeto na nivnata treta sestra, koe glaselo - Sofija! Ova ime e proizlezeno od jazikot koine i vakvo ime nema vo postariot evrejski onomastikon!

Za sve{tenikot Matan (dedo po majka na Sveta Bogorodica) mo`eme da ka`eme deka najverojatno bil roden otprilika nekade vo osmata ili vo sedmata decenija pred Hrista, a toa e vremeto koga ve}e bila izvr{ena judaizacijata nad Makedoncite koi potpadnale pod vlasta na nezavisnata evrejska dr`ava. Podatokot za negovoto poteklo od kolenoto Levi (staro evrejsko ime) odi vo prilog na negovoto evrejsko etni~ko poteklo. No, se postavuva pra{aweto: zo{to Matan na ednata svoja }erka (Sofija) & stavil ime so poteklo od jazikot koine? Poznato e deka imalo Evrei judejci koi stavale vakvi imiwa na svoite deca, no sepak toa bilo retka pojava vo odnos na Evreite judejci so evrejski imiwa. Dali smeeme da pretpostavime deka mo`ebi nekoja od snaite vo semejstvoto na Marija imala dale~no makedonsko ili nekoe drugo balkansko poteklo? No, ve}e navlegovme vo sferata na neblagodarni {pekulacii i site ovie pra{awa najverojatno zasekoga{ }e ostanat bez odgovor.

Sepak, za soprugata na Matan se znae deka bila Evrejka (od rodot na Juda). Evrein bil i soprugot na Sofija, koj poteknuval od drevniot Aronov rod (Luka 1:5). Od negoviot brak so Sofija rekovme deka se rodila majkata na sveti Jovan Krstitel - sveta Elisaveta.

Za roditelite na Sveta Bogorodica, Sveti Joakim i Sveta Ana se znae deka nemale deca s# do svojata pedesetta godina (@itija... dekemvri, str. 275). Spored nivnata vozrast, najverojatno deka tie se rodile tokmu vo vremeto koga so del od Svetata zemja vladeele Makedoncite Selevkidi.

LIKOT NA SVETA BOGORODICA

[to se odnesuva do samata Sveta Bogorodica, fakt e deka ne postoi avtenti~en opis od nejzino vreme na nejziniot vistinski lik. Ovde se samo videnijata na nejziniot lik i pojava, od koi, nekoi se oficijalno priznati kako bo`ji ~uda od Katoli~kata crkva. Vo umetni~kite pretstavi za nea taa e razli~no prika`uvana. Interesno e toa {to vo brojni umetni~ki dela, taa e prika`uvana kako `ena so bel ten na liceto, a nekade e prika`ana duri i kako `ena so sini o~i! Vakva karakteristika nemale nitu vistinskite etni~ki Evrei, nitu najgolemiot del od Grcite, nitu Arapite, nitu pripadnicite na postarite semitski narodi, koi zaedno so Makedoncite, vo nejzino vreme bile najdominantnite narodi vo Svetata zemja. No, nasproti toa, postojat pretstavi na sveta Bogorodica, na koi taa e prika`ana i kako `ena so potemen ten na liceto. Se razbira deka umetni~kite pretstavi na Sveta Bogorodica ne mo`at da bidat nikakov dokaz za nejziniot vistinski lik.

I vo nejzinite povremeni pojavi taa im se prika`uva na lu|eto kako `ena so razli~en lik. Taka, na primer, vo slikata od Gvadalupe (Meksiko), na koja vo 16 vek na neobjasnet na~in na edno platno se ima pojaveno likot na Sveta Bogorodica i koja oficijalno e priznata kako bo`jo ~udo od Katoli~kata crkva, likot na Sveta Bogorodica e prika`an so potemen ten. No, taa se ima prika`ano i kako `ena so bel ten na liceto, kako {to e primerot so nejzinata pojava vo 19 vek vo Lurd (Francija), koja isto taka e priznata kako bo`jo ~udo od strana na Katoli~kata crkva. Site vakvi nejzini pojavi mo`at samo da bidat dokaz deka taa e svetica za site lu|e na svetot, bez razlika na nivnata etni~ka pripadnost.

Ve}e vidovme deka Sveta Bogorodica bila vo poseta na Makedonija, zaedno so Sveti Jovan Bogoslov i deka tamu razgovarala so pogolem broj Makedonci, koi izlegle da ja pre~ekaat. Vidovme i deka Sveta Bogorodica gi blagoslovila Makedoncite i makedonskata zemja i deka na{iroko im raska`uvala za Isus. Ovde predlagam da go postavime pra{aweto: na koj jazik Sveta Bogorodica razgovarala so Makedoncite za vreme na svojata poseta na Makedonija? Dali taa razgovarala so Makedoncite na aramejskiot jazik, pri {to nekoj od nejzinata pridru`ba im go preveduval toa {to taa go zboruvala? Iako ovaa pretpostavka ne mo`e da se otfrli, mislam deka ne treba da se otfrli ni pretpostavkata deka Sveta Bogorodica dobro go zboruvala jazikot koine, t.e. jazikot {to tokmu Makedoncite svoevremeno go nalo`ile vo Svetata zemja. Znaeme deka Sveta Bogorodica, pred da go rodi Isus, nad edna decenija `iveela vo hram. Taa tamu celo vreme go prou~uvala Stariot zavet. Poradi faktot {to nekoi delovi od Stariot zavet vo original bile napi{ani na jazikot koine, sosema e mo`no deka Sveta Bogorodica gi ~itala niv vo original, otkako prethodno go nau~ila ovoj jazik (za {to, vpro~em, imala dosta vreme).

Da ka`eme deka i rodeniot Bogo~ovek od nea, Gospod Isus Hristos, vo golem del umetni~ki pretstavi za nego isto taka e prika`an kako lik so netipi~ni evrejski karakteristiki (bel ten na liceto, pa duri i so rusa kosa i sini o~i).

Mnogu e interesen podatokot {to na nekoi ranohristijanski ikoni Isus bil slikan so likot na Aleksandar Makedonski! Vo amerikanskoto izdanie na "Nacionalna geografija" od 1968 godina opi{ana e po~itta kon Aleksandar Makedonski kaj razni narodi. Me|u drugoto, ovde ~itame:

"Aleksandar ostanal vo legendite na tri kontinenti... Ranite hristijani go portretirale Isus so negoviot lik..." (Rome Builder of Our World, Published by National Geographic Society, Washington DC, 1968, str. 243).

Tendencijata Isus da bide slikan so rusa kosa prodol`ila i vo ponovo vreme. Kako primer }e gi izdvoime ilustraciite vo "Ilustrirana Biblija za mladi", koja vo original e sostavena od O. Josiph, i E. Krause (profesor vo St. Thomas College, St. Paul, Minesota) i doktor Samuel Terrien (profesor na Union Theological Seminary, New York). Ovaa Biblija e objavena vo 1964 godina vo @eneva i do denes e prevedena na golem broj jazici {irum svetot i sigurno deka dosega e prodadena vo milionski tira`. Istata e prifatena i od MPC i e objavena na makedonski jazik vo 1977 godina so blagoslov na toga{niot Arhiepiskop Ohridski i Makedonski g. g. Dositej. Na site ilustracii vo ovaa Biblija Isus e naslikan kako ~ovek so rusa kosa, rusa brada i sini o~i! [to gi nateralo avtorite (inaku, vrvni poznava~i na hristijanskata nauka) vaka da go pretstavat Isusa vo ova svetski poznato izdanie na Biblijata?

Postojat pretstavi na likot na Isus vo koi toj e naslikan i so potemna kosa i o~i, pa duri i kako pripadnik na crnata rasa.

No, Isus e Bog. Toj e Svetlina na svetot i nikomu i na kraj pamet ne treba da mu padne da go ispituva negovoto etni~ko poteklo, kako {to toa go pravat nekoi sosedni "istori~ari".

SVETIOT APOSTOL BARTOLOMEJ

Slu~ajot so potekloto na imeto na svetiot Isusov apostol Bartolomej e mnogu interesen. Nekoi crkovni istori~ari smetaat deka toj go dobil svoeto ime spored imeto Ptolemej, koe bilo naj~esto ime vo makedonskata dinastija Ptolemei. Vo Registarot na pova`nite imiwa i zborovi, objaven vo izdanieto na Noviot zavet (International Bible Society, vo prevod na makedonski HBC "Radosna Vest", Skopje, 1999, str. 757), vo vrska so etimologijata na negovoto ime, ~itame:

"Bartolomej - aramejski Bar-Talmej - eden od dvanaesette aspotoli. Imeto najverojatno zna~i 'sin na Ptolomej', t.e. sin na egipetski vladetel".

Zo{to ovoj Isusov apostol nosel ime tesno povrzano so toga{nata makedonska dinastija, koja vladeela so Egipet? Mislam deka e presmelo da se pretpostavi deka mo`ebi toj imal nekakva vrska so potomcite na ve}e nepostoe~kata makedonska dinastija vo Egipet. Sepak, od negovoto ime gledame deka negoviot tatko i navistina si vikal Ptolemej. Da se potsetime deka na aramejskiot jazik zborot bar zna~el sin. Ottamu etimologijata na imeto Bartolomej i navistina bi bila sin na Ptolomej (Ptolemej). Zna~i, sepak negoviot tatko nosel ime koe bilo ~esto vo makedonskata kralska dinastija.

Nekoi u~eni smetaat deka sveti Bartolomej vsu{nost bil ista li~nost so svetiot apostol Natanail. Za sveti Natanail se znae deka bil star prijatel na sveti Filip. Dali mo`ebi gi vrzuvalo zaedni~koto etni~ko poteklo?

(Prodol`uva)