MPCA E PARACRKOVNA I OTPADNI^KA ORGANIZACIJA!?

MS: G. Petar, spored Ustavot na Makedonskata pravoslavna crkva, kakva e kanonskata jurisdikcija na MPC za Avstraliskiot kontinent?

G.PETAR: Makedonskata pravoslavna eparhija za Avstralija i Nov Zeland (MPEANZ) e sostaven del na Makedonskata pravoslavna crkva (MPC), za{to MPC vsu{nost ja so~inuvaat site nejzini eparhii, kako vo Republika Makedonija taka i vo dijasporata. Toa e poso~eno vo ~l. 7 od Ustavot na MPC, {to zna~i deka site eparhii, crkovni op{tini, parohii, crkvi i manastiri se pod kanonska jurisdikcija na MPC. Kanonska jurisdikcija zna~i kanonska, odnosno zakonska uprava na MPC vo sekoj pogled, kako od duhoven taka i od imotno - praven aspekt. Poslednovo e podrobno obrazlo`eno vo ~l. 171 i ~l. 173 od Ustavot na MPC, odnosno site crkovni imoti se imoti na MPC, t.e. site crkovni se imoti na MPC, vo po{iroka smisla na zborot.

So imotite na crkovnite op{tini upravuvaat crkovnite op{tini i upravi, so manastirskite sestrinstva ili bratstva, a tamu kade {to nema mona{ki zaednici, manastirskite nastojatelstva, so eparhiskite upravni odbori itn., no sekoga{ pod kontrola na vlastite, telata i organite vo MPC i vo Eparhijata.

G.PETAR: Na Eparhiskoto sobranie (ES) {to se odr`a na prvi i vtori septemvri ovaa godina na koe prisustvuvaa pretstavnici od 23 crkovni op{tini, odnosno parohii, site poedine~no se izjasnija deka ostanuvaat vo edinstvo so MPC, MPEANZ i nadle`niot eparhiski arhijerej. Nasproti makedonskite pravoslavni crkovni op{tini (MPCO), ~etiri kompanii koi gi uzurpirale crkvite i crkovnite imoti, imenuvani kako Makedonska pravoslavna op{tina za Melburn i Viktorija; MPO za Sidnej i okolijata; MPO za Wu Kastl i okolijata i Makedonska op{tina (MO) za Adelaid i Ju`na Avstralija, kako i inkorporiranata asocijacija MPO crkva Sveta Petka - Rokdejl, so svoite direktori i kompaniskoto ~lenstvo ne dozvoluvaat vo od niv uzurpiranite crkvi da se raboti spored crkovnite zakoni. Tie na 19 i 20 avgust ovaa godina promovirale paracrkovna organizacija imenuvana kako Avstraliska makedonska pravoslavna crkva (AMPC), pa otkako gi slu{naa osudite od strana na vernicite za nivno oddeluvawe od MPC i preminuvaweto vo AMPC, pak go promenija imeto na ovaa paracrkovna organizacija sega vo MPC za Avstralija za da napravat zabuna kaj avstraliskite vlasti kako i kaj na{ite vernici imenuvaj}i se so istoto ime kako mati~nata crkva na makedonskiot pravoslaven narod. Ovie lu|e za da svikaat (ne)crkovno sobranie i da proklamiraat paracrkovna organizacija na MPC koja ne e ni{to drugo, tuku samo povtorno deklarirawe na ve}e registriranata (kako kompanija) vo Adelaid vo septemvri 1997 godina t.n. Makedonska pravoslavna nezavisna crkva (MPNC), vo ~ij Ustav vo ~l. 3 stav 3 stoi deka tie ne ja priznavaat avtokefalnosta na MPC, motivot e da ne dozvolat crkovnite imoti da potpadnat pod jurisdikcija na MPC, kako i isfrlawe na tezata, deka taa paracrkovna organizacija na MPC e prodol`etok i kontinuitet na Makedonskata pravoslavna avtokefalna crkva (MPAC), registrirana kaj Javniot pravobranitel vo 1956 godina (spored nivnite izjavi), a fakti~ki registrirana vo 1963 godina, kako crkovna ustanova kaj Javniot pravobranitel vo Avstralija. Tie tvrdat deka navodno postoele kako makedonska pravoslavna crkva u{te pred da se vozobnovi MPC vo 1958 godina. Taka, vsu{nost, sakaat da se pretstavat kako tie da & se majka na MPC.

Tie ili zaboravile ili se pravat napolno gluvi deka po mojot izbor i postavuvawe za nadle`en arhijerej na MPEANZ otkriv deka registracijata na MPAC bila napravena kaj Javniot pravobranitel pod jurisdikcija na Bugarskata pravoslavna crkva, pa pobarav, od Javniot pravobiranitel, nejzina deregistracija i korekcija na imeto vo MPC Eparhija za Avstralija i Nov Zeland, pod jurisdikcija na MPC, so sedi{te vo Skopje, RM, taka {to na{eto barawe be{e ispolneto vo 1997 godina.

Posebno sakame da naglasime deka formiraweto na AMPC kako paracrkovna organizacija na MPC, koja ja so~inuvaat lu|e koi voop{to ne se ispovedaat, pri~estuvaat, i ne go razbiraat liturgiskoto u~ewe na Crkvata, kako i nejzinoto eparhisko ustrojstvo, se soglasile nim da im slu`at i da im izvr{uvaat ~inodejstvija ras~ineti sve{tenici, a eden od niv duri da bide poglavar na taa paracrkovna organizacija. Toa e navistina duhovno samoubistvo. Kr{tevkite, ven~avkite, pogrebite i drugite ~inodejstvija od sve{tenici pod zabrana na ~inodejstvo ili ras~ineti se nevalidni i toa e opasna blasfemija. Toa zna~i deka ovie lu|e nitu znaat, nitu imaat pretstava za svetosta i dostoinstvoto na crkvata i go navlekuvaat vrz sebe gnevot Bo`ji do sedmoto koleno. Tie se samoekskomunicirale i anatemisale. Taa organizacija e otpadni~ka, za{to tie otpadnale od majkata Crkva, prekinuvaj}i go edinstvoto so svojot Episkop, preku kogo isklu~ivo mo`at da bidat vo edinstvo so majkata Crkva.

[to se odnesuva, pak, do moralniot kredibilitet na tie ras~ineti sve{tenici, dovolno svedo~i toa deka eden od niv (Luka Atanasovski) ja ostavil svojata zakonska sopruga i dvete maloletni deca vo Bitola, bez da im obezbeduva alimentacija, iako Gra|anskiot sud za toa donesol presuda, a po doa|aweto vo Avstralija se o`enil za Elida, koja vsu{nost zaradi Luka go napu{tila svojot soprug Sedat Mustafov. Vtoriot, pak, |akonot Pavle Arsovski, isto taka ostavil `ena so tri deca, od koi dvete posledni blizna~ki, zaradi negri`ata na svojot roditel, bedata i siroma{tijata vo koja `iveat, se nao|aat na lekuvawe vo psihijatriskata bolnica vo Bardovci. Tretiot, pak, Jovan Dimitrov, vo posledno vreme e izvesno deka e sin na roditeli koi se zanimavaat so baewe i gatawe i na toj na~in gi mamat (ne)vernicite, a t.n. stare{ina, "poglavar" na taa otpadni~ka organizacija, e Naum Despotovski, koj sedumdesettite godini bez odobrenie na nadle`niot arhijerej ja napu{til Bistri~kata parohija vo Bitolsko i do{ol vo Avstralija rabotej}i kako ~ista~ na toaletite vo bolnicite, a ne kako misioner, za{to poradi isklu~uvawe od Bogoslovijata nema{e zavr{eno soodvetno u~ili{te, tuku samo dve godini Bogoslovija. Toj, skoro na nitu edna parohija ne bil primen od vernicite, a promenil desetina parohii, za kone~no da najde uto~i{te vo edna otpadni~ka organizacija.

[to da govorime za novootidenite Velimir i Bla`e Poposki (tatko i sin), poznati kako Velko i Bla{ko, i za nivniot moralen i suiciden `ivot, poznat ne samo na skopskata, tuku i na po{irokata javnost.

Za nadminuvawe na nedorazbirawata so oponentite na MPC i nejzinite tela i organi vo vrska so glavniot problem: imotno-pravnoto pra{awe na crkvite i crkovnite imoti vo ovaa Eparhija, zaka`ano e posredni{tvo na poznatiot avstraliski sudija, ser Lorens Trit, koj ima bogato iskustvo vo re{avawe na vakvi sporovi i kaj drugi crkvi. Dokolku se najde dovolno sila, vo duhot na crkovnite zakoni, da se re{i ova pra{awe na posreduvaweto, zaka`ano za 17 noemvri ovaa godina vo Sidnej, smetame deka kone~no }e se nadminat site nedorazbirawa.

G. PETAR: Pred dve godini imavme sredbi za pomiruvawe so tie lu|e, no nema{e nikakva `elba od nivna strana da prifatat, da rabotat spored Svetite Kanoni, Ustavot na MPC, Statutot na Eparhijata i Pravilnicite na MPCO odobreni od SAS i drugite crkovni propisi.

Po sovet na Todor Petrov, a sega i na Martin Trenevski, tie baraat promena na site crkovni zakoni i nivno usoglasuvawe so nivnite kompaniski ustavi, kako i so pravilata na inkorporiranite asocijacii, {to e "nonsens". Od ova jasno se gleda kolku zaglibile ovie lu|e! Tie kritikuvaat s# i se{to, po~nuvaj}i od SAS na MPC, eparhiskite vlasti, tela i organi, aktuelnata vlast vo RM i opozicijata. Na sekoj pameten ~ovek }e mu stane jasno deka ovie lu|e sebe si se zamisluvaat kako svetot da e sozdaden zaradi niv, postoi zaradi niv i }e postoi s# dodeka tie postojat.

G. PETAR: Pro{iruvaweto na Makedonskata pravoslavna eparhija za Avstralija so vklu~uvawe na Nov Zeland e napraveno po predlog na delegatite-mirjani na Eparhiskoto sobranie vo Xilong, vo 1996 godina, koga e ednoglasno donesen Statutot na Eparhijata, koj potoa ednoglasno e odobren i potvrden od najvisokoto eparhisko crkovno zakonodavno telo - Svetiot arhijerejski sinod na MPC, kako i od Arhiepiskopskiot upraven odbor, koj zaedno so ~lenovite na Sinodot go so~inuvaat mnozinstvoto od arhiepiskopskiot Crkovno-naroden sobor (ACNS). Pa, site zabele{ki po ova pra{awe se bespredmetni.

Duri i onaa zabele{ka deka ACNS odlu~uva za granicite na eparhiite nema nikakva te`ina, za{to taa se odnesuva za granicite na eparhiite koga nekoja eparhija }e gi pro{iri svoite granici za smetka na druga, a Nov Zeland ne grani~i so nitu edna eparhija. Od druga strana gledano, toa e zemja na Komonveltot, isto kako {to e i Avstralija i na{ite Makedonci tamu, poradi nedovolno vodenata gri`a kon niv, mo`ea da stanat `rtvi na razni sekti ili pripadnici na koja bilo crkva, no samo ne na svojata majka MPC. Pa zar ne ja prepoznavate Luciferovata zloba i omraza na ovie lu|e kon makedonskiot narod koj `ivee vo Nov Zeland?

G. PETAR: Ne stanuva zbor za Makedonska pravoslavna crkovna op{tina za Sidnej, kako {to velite, tuku za kompanija imenuvana Makedonska pravoslavna op{tina za Sidnej i okolijata. MPEANZ, kako {to ve}e prethodno objasnivme, e legalen i legitimen del na MPC i e registrirana kako Eparhija na MPC kaj Javniot pravobranitel - Ministerot za pravda vo Avstralija, kade {to se registriraat crkvite i religioznite denominacii kako crkovni institucii. A nivnite registracii na t.n. MPNC i AMPC se registrirani vo oddelot za biznisi, kade {to se registriraat kompaniite i inkorporiranite asocijacii.

[to se odnesuva, pak, do vodeweto na sudskite sporovi na Eparhiskiot upraven odbor (EUO) na ovaa Eparhija, toa go pravime za da & gi vratime na MPC uzurpiranite, od kompaniite i inkorporiranite asocijacii, crkovni imoti i da vospostavime celosna kanonska jurisdikcija vrz tie imoti. Nie ne sakame da gi uni{time registriranite makedonski pravoslavni op{tini (kompaniite i inkorpiriranite asocijacii) vo Avstralija kako {to Vie velite i da im gi odzememe nivnite dejnosti i aktivnosti, tuku samo crkovnite imoti da & gi vratime na crkvata, (koi se sozdadeni vo nejzino ime i za nejzinite celi i potrebi), kako {to toa go napravile pogolem broj pomesni pravoslavni i nepravoslavni crkvi i nekoi religiozni denominacii, so donesuvawe na Zakon za staratelstvo na crkovnite imoti. Nie vsu{nost go koristime iskustvoto na tie crkvi i religiozni denominacii.

G. PETAR: Re{enieto go gledame preku posredni{tvoto na g. Ser Lorens Strit, a ako toa ne uspee, toga{ kone~no vrhovnite sudovi na Avstralija }e ja isteraat pravdata, a toa najmalku go posakuvame. No, ako nema sluh kaj tie lu|e, drugo re{enie ne postoi, ako sakame da vospostavime red i poredok vo taa Eparhija. Vo sprotivno, ja stavame vo rizik celata MPC.

G. PETAR: Opo`aruvaweto na ovaa od ponovo vreme (1995 godina) izgradena i od nas osvetena crkva, go osuduvame i se nadevame deka nadle`nite organi }e go otkrijat storitelot (storitelite) na ovoj nedostoen ~in.

G. PETAR: Mandatot go podrazbiram kako davawe mo`nost na arhijerejot na edna eparhija vo dijasporata, poradi mo{ne slo`enite i te{ki uslovi i okolnosti da se upravuva so eparhiite vo dijasporata, da pobara od Sinodot svoe osloboduvawe od taa eparhija i vra}awe i postavuvawe na svojata porane{na eparhija vo tatkovinata.

[to se odnesuva, pak, do sedeweto vo Eparhijata vo Avstralija, jas toa i go pravam soglasno Svetite Kanoni. Ne sum ja napu{til Eparhijata kontinuirano pove}e od {est meseci. No, zaradi obvrskite kako ~len na Sinodot da prisustvuvam na sednicite na SAS, kako i pretsedatel na Oddelot za nadvore{ni crkovni odnosi, a voedno i kako Administrator na Prespansko-pelagoniskata eparhija so site prava i dol`nosti na nadle`en eparhiski Arhijerej, skoro polovinata od vremeto vo godinata go minuvam vo dr`avata ili vo misija za pregovori so drugite sestrinski pravoslavni crkvi vo vrska so prifa}aweto na MPC kako avtokefalna.