Pretstavnicite na "Vino`ito" i na Domot na makedonskata kultura od egejskiot del na Makedonija na konferencijata na OBSE vo Var{ava govorele za diskriminatorskata politika na gr~kata Vlada, a gr~kiot ambasador vo OBSE niv gi obvinil za "separatizam". Na konferencijata odr`ana minatiot mesec vo Var{ava, posvetena na ~ovekovite prava, pretstavnicite na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija gi istaknaa pra{awata so makedonskite politi~ki begalci od Gra|anskata vojna vo Grcija. Spored zakonot od 1982 godina samo "Grcite po rod" imaa pravo da se vratat vo Grcija. Tie go istaknale i problemot so "crnata lista", na koja se staveni makedonskite pe~albari i politi~kite begalci {to deneska `iveat vo Makedonija, Evropa, SAD, Kanada i vo Avstralija.

Politikata na gr~kata Vlada kon nacionalnite malcinstva be{e ostro kritikuvana i od gr~kiot Helsin{ki komitet i od Grupata za pravata na malcinstvata. "Vino`ito" potsetuva deka tie pove}epati oficijalno go iska`ale stavot za nemenuvawe na granicite na Balkanot.

Po povod proslavata na 50-godi{ninata na Evropskata konvencija za za{tita na pravata i osnovnite slobodi na ~ovekot, na ~etvrti noemvri vo Rim, pretstavnicite na 25 zemji-~lenki na Sovetot na Evropa, me|u koi i Republika Makedonija potpi{aa nov Protokol za borba protiv site formi na diskriminacijata, prenesuva MIA. Protokolot }e stapi vo sila duri otkako }e go ratifikuvaat deset od zemjite-potpisni~ki. So ovoj protokol se zabranuvaat site formi na diskriminacija, a ne samo onie {to se garantirani vo Konvencijata.

Fabrikata "Alumina", spored odlukata donesena vo "Elektrostopanstvo na Makedonija" najverojatno povtorno }e ostane bez struja. Pri~ina za vakvata odluka e toa {to ne bile ispolneti obvrskite prezemeni od protokolot potpi{an po poslednoto isklu~uvawe na fabrikata od mre`ata, spored koj "Alumina" trebala sukcesivno, vo nekolku navrati (za {to bile dadeni i garancii) da podmiri polovina od vkupniot dolg od okolku 36 milioni denari.

Vrabotenite vo Zdravstveniot dom "Skopje" i Klini~kiot centar, koi poseduvaat tekovni smetki vo "Komercijalna banka", i natamu }e mo`at da gi koristat kreditnite i drugi privilegii od nivnite smetki vo bankata bez ogled na faktot {to rakvodostvata na dvete zdravstveni institucii odlu~ija da gi prefrlat vo "Makedonska banka".

Zdravstveniot dom "Skopje" oficijalno ja izvesti "Komercijalna banka" za svojata namera, dodeka Klini~kiot centar s# u{te toa go nema storeno i pokraj jasnite nameri na koi uka`uvaat vrabotenite vo ovaa institucija. Od dvete zdravstveni organizacii ima vkupno okolu 5.000 na tekovni smetki vo "Komercijalna banka". Od niv okolu 3.000 se od Klini~kiot centar, a 2.000 vo Zdravstveniot dom.

Vo Obedinetite nacii vo Wujork Prviot komitet na 55. zasedanie na Generalnoto sobranie na ON ja usvoi makedonskata rezolucija za za~uvuvawe na me|unarodnata bezbednost, dobrososedstvo, stabilnost i razvoj na Jugoisto~na Evropa. Rezolucijata ja kosponziraa ~etirieset dr`avi-~lenki na ON, me|u koi i site dr`avi-~lenki na Evropskata unija.

So rezolucijata se afirmira re{enosta na site dr`avi da `iveat zaedno vo mir kako dobri sosedi, se pottiknuva jakneweto na odnosite pome|u dr`avite vo jugoisto~na Evropa, vrz osnova na po~ituvaweto na me|unarodnoto pravo i dogovorite vo soglasnost so principot na dobrososedstvo i me|usebno uva`uvawe, po~ituvaweto na principite na teritorijalniot integritet i suverenitet na site zemji i nepovredlivosta na me|unarodntie granici, kako i prezemawe merki vo soglasnost so Povelbata na ON za eliminirawe na zakanite po me|unarodniot mir i bezbednost i spre~uvawe na konflikti koi mo`at da vodat kon nasilna dezintegracija na zemjite.

Vo tekot na noemvri vo Centarot za transplantacija "Georgi Papanikolau" vo Solun, }e zamine prvata grupa medicinari, dvajca lekari i edna medicinska sestra od Klinikata za hematologija vo Skopje. So ova prakti~no startuva dogovorot so najrenomiranata institucija za transplantacija vo sosedna Grcija, {to pred desetina dena be{e potpi{an me|u na{ata Klinika i gr~kata asocijacija za lekuvawe i istra`uvawe na leukemija, a koj e finansiran od Ministerstvoto za zdravstvo na Grcija.

Pokraj timot na Klinikata za hematologija spored d-r \eorgievski, so mo`nosti za vakvo stru~no dousovr{uvawe }e bidat opfateni i stru~waci od drugite institucii na Klini~kiot centar, koi se vklu~eni vo transplantacijata na koskenata srcevina.

Minatata nedela vo Skopje e konstituirana Interuniverzitetska konferencija na Republika Makedonija, so {to, kako {to poso~i rektorot na Univerzitetot "Sveti Kiril i Metodij", Aleksandar An~evski, "po~na implementacijata na Zakonot za visoko obrazovanie". Na sednicata prisustvuva{e i ministerot za obrazovanie i nauka, Gale Galev, koj istakna deka preku ova telo treba da se sogledaat zaedni~kite potrebi na dvata univerziteta vo zemjava.

^lenovi na Interuniverzitetskata konferencija se rektorite na dvata univerziteta vo zemjava, prof. d-r Aleksandar An~evski i prof. d-r Bo`idar Maslinkov.

Dobitnici na nagradata "13 Noemvri" na gradot Skopje za godinava se Dragan [uplevski, kompozitor i dirigent, Liljana Veljanova, akterka, Qup~o Malenkov, direktor na KIC, Sefer Rexep Musliu, novinar i Marina Temelkoska, studentka na Fakultetot za likovni umentosti.

Nagradata "13 Noemvri" tradicionalno se dodeluva za posebni zaslugi od oblasta na naukata, publicistikata, obrazovanieto, kulturata, sportot i op{testvenite i humanitarnite aktivnosti. Fondot za 13-noemvriskata nagrada e 350.000 denari, a poedine~nata visina na nagradata e 45.000 denari.

Bugarskiot ambasador vo Republika Makedonija, Angel Dimitrov, go oceni sabotnoto kamenuvawe na bugarskata Ambasada kako neprijaten incident. Vo izjavata za "Dnevnik", bugarskiot ambasador veli deka ovoj nastan e povrzan pred s# so minatonedelnite slu~uvawa za vreme na promocijata na zdru`enieto "Radko".

Dimitrov oficijalno pobaral sredba vo makedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti za "da se razgledaat pri~inite za ovoj nastan i voop{to za slu~uvawa od ovoj tip".

Fresko`ivopis od 600 kvadaratni metri i 200 ikoni od ohridskite crkvi se zagrozeni so namaluvaweto na nivoto na vodata na Ohridskoto Ezero. Poradi naru{uvaweto na mikroklimata vo vnatre{nosta na crkvite i promenlivosta na stepenot na vla`nosta, fresko`ivopisot se uni{tuva, a ikonite mora da se preselat na nekoj drug prostor.

So sezonskite oscilacii na vla`nosta na objektite, opasnosta od o{tetuvawe }e se zgolemi. Tie }e dovedat do brzo namaluvawe na vla`nosta vo tekot na letnite meseci. Ova }e predizvika pojava na {alitra, a vo denovite koga vla`nosta e zgolemena opa|awe na oboenite sloevi od freskite, objasnuva Kosta Balabanov, istori~ar na umetnosta.

Francuskata kompanija SCMM, noviot sopstvenik na kavadare~ki "Feni", na sedmi ovoj mesec treba da gi dostavi trimese~nite bankarski garancii vredni 1,8 milion dolari. Spored dogovorot, taa kompanija se obvrzala deka osven garancite {to }e gi izdade prvoklasna banka, vo gotovo }e plati 450.000 dolari, so {to }e se zaokru`i proda`bata, a Nikola Gruevski, ministerot za finansii, }e go potpi{e dogovorot {to dvete strani go parafiraa vo Pariz na ~etvrti noemvri.

Na proda`bata na "Feni" najmnogu & se raduvaa vrabotenite koi vo Kombinatot go slavele negovoto spasuvawe.