DECIDNI SVEDO[TVA ZA 90 SVETITELI MAKEDONCI

"Prepodobniot na{ otec Nikodim be{e rodum od sredi{nite kraevi na Makedonija" (@itija...dekemvri, str.758).

Spored edni mislewa, toj bil roden vo Prilep, a spored drugi vo Kostur. @iveel vo 14 vek i dejstvuval glavno vo Romanija.

Makedonec bil i Sveti Antonie nov ^udotvorec. Vo negovoto `itie ~itame:

"Ovoj prepodoben otec, na{iot Antonie nov poteknuva od Verija vo Makedonija. Roditelite mu bea dobrodetelni i imotni".

Vo prodol`enie ~itame deka toj u{te kako dete go primil hristijanstvoto i zaminal vo manastir vo makedonskata oblast Pierija. Potoa `iveel vo pe{tera. Po negovata smrt `itelite na Verija (Ber) i na Pierija se skarale koj da go zeme negovoto telo. Za da go re{at problemot, negovoto telo go stavile na volovska kola i gi pu{tile volovite sami da odat. Volovite go odnele negovoto telo pravo vo negoviot roden dom vo Verija. Sveti Antonie nov ^udotvorec `iveel vo 14 vek. (@itija...januari, cit. delo, str. 550 i 551).

Makedonec bil i Svetiot novoma~enik Nikola. Vo negovoto `itie (@itija... april, str. 138) ~itame:

Ovoj ma~enik postradal od Turcite vo 1463 godina na ostrovot Lezb, zaedno so sve{tenoma~enikot Rafailo od Itaka.

Makedonec bil i Sveti Makarie Makris (Solunski). Vo vrska so negovoto poteklo, vo negovoto `itie pi{uva:

"Ovoj prepodoben Makarie be{e rodum od Solun i be{e sovr{en ma` na zborovite i razumot" (@itija... januari, str. 259).

Sveti Makarie bil monah vo Sveta Gora, a potoa `iveel vo Carigrad. Umrel vo 1431 godina.

Makedonka bila i Svetata ma~enica Kirana. Vo vrska so nejzinoto poteklo ~itame:

"Ovaa prekrasna Hristova nevesta Kirana be{e od seloto Avisoka blizu Solun. Taa be{e dete na pobo`ni hristijanski roditeli" (@itija... fevruari, str. 473-475).

Sveta Kirana bila pogubena vo Solun vo 1751 godina otkako prethodno la`no bila obvineta deka vetila oti }e se oma`i za nekoj Tur~in i deka }e si ja smeni verata. Taa toa go negirala, poradi {to bila ma~ena i ubiena.

Makedonka bila i Svetata ma~enica Akilina. Za nejzinoto poteklo ~itame:

Nejziniot tatko otepal nekoj Tur~in i za da ne bide poguben od Turcite pominal vo islamot. Potoa posakal da ja islamizira i }erka si za da ne mu pravat problemi Turcite, no taa, ni po dolgi ubeduvawa, ne sakala da go stori toa. Poradi toa bila ubiena vo 1764 godina (@itija... septemvri).

Makedonec najverojatno bil i Svetiot prepodoben ma~enik Kiril. Za nego ~itame:

"Postradal za hristijanskata vera vo 1566 godina. Negoviot spomen se vr{i na dene{en den vo Solunskata mitropolija. Ostanatite Sinaksiri ne go spomnuvaat" (@itija...juli, str. 124).

Bidej}i ovoj ma~enik se slavi vo Solun mnogu verojatno e deka toj ottamu i poteknuval.

Makedonec bil i Svetiot novoma~enik Atanasie Solunski. Vo vrska so negovoto poteklo od negovoto `itie ~itame deka bil: "rodum od seloto Kolijaki, od okolinata na Solun" (@itija... septemvri, 179).

Sveti Atanasie Solunski (freska od pripratata na manastirot Ksiropota, Sveta Gora, 18 vek). Makedonski ma~enik, ubien poradi Hristovata vera vo 1774 godina

Sveti Atanasie bil nakleveten od Turcite deka bil musliman, koj pominal vo hristijanskata vera, {to toga{ bilo strogo zabraneto. Poradi toa bil ma~eni~ki ubien. Se rodil vo 1749, a bil ubien vo 1774 godina.

Makedonec bil i Svetiot ma~enik Hristodul. Vo vrska so negovoto poteklo ~itame:

"Sveti Hristodul be{e rodum od Kasandra kraj Solun. Kako dete dojde vo Solun i go izu~i kroja~kiot zanaet" (@itija... juli, str. 686).

Sveti Hristodul (freska od Sveta Gora, 18 vek).Makedonski ma~enik, ubien poradi Hristovata vera vo 1777 godina

Vo prodol`enie ~itame deka toj oti{ol na ostrovot Hios i tamu videl kako nekoj Bugarin se otka`uva od hristijanstvoto na {to toj se sprotivstavil. Poradi toa bil ubien od Turcite vo 1777 godina.

Makedonec bil i Svetiot novoma~enik Aleksandar Solunski. Vo negovoto `itie ~itame:

"Ovoj ma~enik Hristov be{e roden vo Solun za vreme na golemata turska tiranija nad ovoj grad" (@itija... maj, str. 600).

Svetiot novoma~enik Aleksandar bil ubien od Turcite vo Smirna vo 1794 godina.

Makedonec (po tatko) bil i Svetiot novoma~enik Marko. Vo negovoto `itie ~itame:

"Sveti Marko novoma~enikot Hristov se rodil vo Smirna. Negoviot tatko se vika{e Haxi-Konstantin i be{e rodum od Solun, a majka mu Marija be{e rodum od Smirna" (@itija... juni, str. 112).

Svetiot novoma~enik Marko. Makedonski ma~enik, ubien poradi Hristovata vera vo 1801 godina

Svetiot novoma~enik Marko bil ubien od Turcite vo 1801 godina poradi verata vo Hristos.

Makedonec bil i Svetiot novoma~enik Jovan, koj `iveel vo 18 i 19 vek. Vo vrska so negovoto poteklo vo negovoto `itie ~itame:

"Svetiot novoma~enik Jovan... se rodil vo golemiot grad Solun od tatko Jovan i majka Tomaida" (@itija...maj, str. 638).

Svetiot novoma~enik Jovan Solunski. Makedonski ma~enik, ubien poradi Hristovata vera vo 1802 godina

Svetiot novoma~enik Jovan bil ubien od Turcite vo 1802 godina, otkako ne sakal da go prifati islamot.

Makedonec bil i Svetiot novoma~enik Argir. Poradi odbrana na Hristovata vera, bil ubien od Turcite vo 1806 godina. Vo vrska so negovoto poteklo, vo negovoto `itie ~itame:

"Novoma~enikot Hristov Argir be{e rodum od seloto Aponom vo blizinata na Solun" (@itija... maj, str. 290).

Makedonec bil i Sveti \or|i nov Janinski. Vo negovoto `itie ~itame:

"Ovoj novoma~enik e roden vo 1810 godina vo seloto ^urkli, vo Gervenskata okolija vo severna Grcija. Negovite roditeli Konstantin i Vasilka bea siroma{ni zemjodelci i umrea koga \or|ija ima{e 8 godini" (@itija... januari, str. 552-553).

Vo prodol`enie na negovoto `itie e opi{an negoviot hristoqubiv `ivot i ma~eni~ka smrt od Turcite, zatoa {to bil nakleveten deka e musliman, koj preminal vo hristijanstvoto, {to toga{ bilo strogo zabraneto. Sveti \or|i go odrekuval toa, poradi {to bil ma~eni~ki ubien. @ena mu se vikala Elena. Bil ubien na vozrast od 30 godini.

Od gorenavedeniot spisok na makedonski svetiteli gledame deka, osven dosega priznatite svetiteli Makedonci, postojat barem u{te pedesetina Makedonci, koi se proglaseni za svetiteli vo hristijanstvoto, a koi poradi edni ili drugi pri~ini, ne bea po{iroko poznati vo na{ata javnost.

So ova vkupniot broj na Makedonci, koi se oven~ale so slavata na svetiteli i za koi postojat decidni svedo{tva deka bile Makedonci, iznesuva blizu devedest! Ovde ne gi vklu~uvam svetitelite od Antiohija, Aleksandrija i drugite maloaziski makedonski gradovi, iako najverojatno deka dobar del i od ovie svetiteli imale makedonsko etni~ko poteklo. So toa, Makedonija mo`ebi e zemjata {to dala najgolem broj svetiteli vo hristijanstvoto, barem ako zboruvame vo odnos na svojata golemina i toga{na brojnost na naselenieto. Izvesen broj od ovie svetiteli bile i poznati istoriski li~nosti (Sveti Justinijan - carot vizantiski, Sveti Kiril, Sveti Metodija, Sveti Kliment Ohridski, Sveta carica Teodora Komnena i drugi) i tie ostavile zna~aen pridones vo svetskata istorija i kultura. Makedonci svetiteli bile i nekolkumina patrijarsi i episkopi, no najgolem del od niv bile ma~enici.