MPCA E KOMPANIJA REGISTRIRANA OD GRUPA ODMETNICI?!

NAUMOV: Ova e prva poseta na eden dr`aven funkcioner vo izminatite deset godini. Vo toj period funkcijata pretsedatel ja vr{ea potpretsedateli na vladi. Nitu eden od niv ne otpatuva vo Avstraliskata eparhija, iako se znae{e deka tamu ima problemi. Otsustvoto na Komisijata vo razre{uvawe na problemite se odrazilo mnogu negativno, so toa {to razni drugi emisari, povikani i nepovikani, po`elni i nepo`elni, sakale sami da gi razre{uvaat problemite, po~nuvaj}i od pretstavnici na Maticata na iselenicite, od Svetskiot makedonski kongres, od Ministerstvoto za iseleni{tvo i eks-ministerot Martin Trenevski, koi prestojuvale tamu za da najdat nekoe re{enie, pritoa nemaj}i nikakvo zakonsko ovlastuvawe. Za vreme na na{iot prestoj uspeavme da posetime 17 crkovni op{tini, od vkupno 23, gi posetivme crkvite koi se locirani okolu gradovite Sidnej, Melburn i Kambera. Poradi nemawe vreme neposeteni ostanaa {est crkvi okolu Adelajd, Pert i drugi podale~ni mesta.

Kako delegacija u~estvuvavme na site bogoslu`bi, na site crkovni izborni sobranija, na crkovni akademii, pritoa razgovaravme so brojni vernici i ~lenovi na upravnite odbori, kako i vernici koi ne se ~lenovi na crkvite.

NAUMOV: Za vreme na na{ata poseta bevme primeni od spikerot na Parlamentot na Nov Ju`en Vels, od ministerot za pravda, ministerot za bezbednost i pove}e pratenici, a vo ramkite na tie kontakti be{e prireden i ru~ek. Vo Avstralija religijata e ceneta i kon Vladikata Petar vlastite imaat navistina golema po~it. Vo ovie priemni razgovori stana zbor za MPC vo Avstralija, tie znaat deka taa e registrirana, bidej}i site verski zaednici se zapi{ani vo registarot kaj Javniot pravobranitel na Avstralija. Drugite crkvi koi se pod kompaniite se zapi{ani vo drug registar za kompanii koj{to nema vrska so religioznite zaednici.

Problemite okolu MPC i Vladikata Petar vo Avstralija nastanaa poradi toa {to ovie kompanii ne sakaat crkvite, koi{to tie gi imaat zapi{ano vo registarot za kompanii kako privaten imot, da bidat upravuvani od strana na MPC. Pretstavnicite na ovie kompanii izjavija deka MPC nema pravo da vr{i kontrola vrz tie crkvi. Nie od na{a strana uka`avme na toa i od Vladikata Petar e podneseno barawe do Parlamentot da se donese zakon so koj }e se bara staratelstvo nad imotot na MPC. So toj zakon se predviduva site crkvi, nezavisno od toa koj upravuva, materijalno i duhovno da & pripa|aat na MPC. Zakonot se o~ekuva da bide upaten vo Gorniot dom i toga{ site crkvi }e bidat pod jurisdikcija na mati~nata dr`ava.

Vo ~est na zavr{nicata na proslavata 2000 godini na hristijanstvoto na na{ata eparhija vo Avstralija, g. Petar organizira{e sve~ena akademija na koja bea prisutni pove}e politi~ari koi odr`aa pozdravni govori.

NAUMOV: Tuka vo Avstralija grupata odmetnici od MPC registrirale kompanija pod ime Avstraliska makedonska pravoslavna crkva. Bidej}i narodot se pobunil i ne se soglasil so takvata formulacija, odnosno vernicite izrazile `elba deka sakaat makedonska, a ne avstraliska pravoslavna crkva, tie ja preregistrirale vo Makedonska pravoslavna crkva za Avstralija. Ovaa registracija ne e zapi{ana vo registarot na religioznite zaednici {to se gleda od spisokot koj e daden od Javniot pravobranitel za Avstralija.

Kompaniite vo svojot sostav imaat i crkvi koi se smetaat za privaten imot i istite mo`at da gi prodavaat. Taka se slu~i so prvata izgradena crkva vo Avstralija "Sveti \or|ija" vo Melburn koja e izgradena vo 1959, prodadena vo 1998 godina, a parite se vo racete na direktorite na kompaniite. Vernicite so koi nie imavme mo`nost da razgovarame se razo~arani od takvite postapki i velat deka e sramota da se prodava duhovnata istorija na Makedoncite koi `iveat vo Avstralija. Crkvata e prodadena na privatnik i sega e fabrika {to proizveduva industriski materijali. Vo vtoroizgradenata crkva, "Sveti \or|i", vernicite ne bile pu{tani na bogoslu`bi, zatoa {to na vratata stoel ~ovek koj pra{uval dali vernicite se ~lenovi na crkvata {to e bez presedan. Edno utro vernicite nasilno vlegle vo crkvata koja bila zaklu~ena, a policijata koja koga utvrdila deka stanuva zbor za privaten imot, gi izbrkala. Crkvata sega e izgorena i uni{tena. Oficijalno ne se znaat storitelite, me|utoa jas imam soznanija deka nekoi od ~lenovite na tie zaednici go storile toa, navodno za da go zemat osiguruvaweto. Vo ovaa crkva imalo najava za izvr{uvawe na finansiska ispekcija, bidej}i crkvata ja koristele za prikrivawe na danoci, odnosno "perewe" pari. Nie ne go tvrdime ova, stanuva zbor samo za uka`uvawa, zatoa {to avstraliskite vlasti se tie koi }e ja utvrdat vistinskata situacija. Vakviot vandalski ~in e za sekakva osuda, crkvata ne ja palat duri i neprijatelite, a kamo li vernici na istata.

Spored propisite na Avstralija, koga stanuva zbor za crkva, ne se pla}aat odredeni danoci. Na primer, vo crkvata "Sveti Dimitrija Solunski" koja e pod kompanija, Upravniot odbor veli deka sve{tenikot e dol`en samo da si ja vr{i rabotata, da prima plata i ni{to drugo. Materijalniot interes e toj koj gi interesira ovie zaednici i zatoa tie ne dozvoluvaat uvid vo nivnoto rabotewe. Onamu kade {to Vladikata go postavil Upravniot odbor vo tie crkvi nema problemi. Makedonskata pravoslavna crkva nema namera da gi prodava crkvite nitu da gi zema parite od niv i da gi nosi vo Makedonija, tuku ima namera tie pari da bidat upotrebeni za izgradba na novi crkvi, za finansirawe na kulturno-umetni~ki dru{tva. MPC ima samo pet otsto od vkupno ostvareniot prihod koj se upotrebuva za tro{oci na oficijalnite poseti i za potrebite na Eparhijata. Celiot ovoj atak protiv MPC e zaradi toa {to g. Petar e uporen vo toa da se raboti zakonski, a toa im pre~i na gospodata od kompaniite, koi go iskoristile stariot sistem od vremeto na ednoumieto i gi registrirale crkvite pod kompanii. Tie kompanii ne rabotat spored pravilnici koi se doneseni od MPC, zatoa {to spored toj pravilnik prihodite bi trebalo da se slevaat tamu. Sve{tenicite vo ovie kompanii se tretirani kako obi~ni rabotnici, {to e sprotivno na kanonite na MPC.

Za odbele`uvawe e postavuvaweto na kamen-temelnikot na manastirot "Sv. Petka" vo Sidnej kade {to samo za osvetuvaweto se sobraa 100.000 dolari.

NAUMOV: Duhovnata i dr`avna delegacija se obide da se sretne so direktorot na kompanijata, no tie ni odgovorija deka }e razgovaraat samo pod uslov ako se povle~eme od na{eto tvrdewe deka tie se nelegitimni. Stavot na na{ite vernici e jasen i tie ja sakaat MPC, i edinstven vladika koj go prifa}aat e gospodinot Petar. Takvite kompanii imaat poddr{ka od eks-ministerot Martin Trenevski. Toj vo revijata "Makedonija" od 15 oktomvri objavuva soop{tenie za javnosta za Makedonskata pravoslavna crkva za Avstralija "\or|i Naumov gi zagrozuva odnosite me|u Makedonija i Avstralija". Nie ottamu pra}avme pisma koi{to gospodinot Trenevski ne najde mesto da gi objavi. Gospodinot Martin Trenevski dosega se potpi{uva{e kako "va{ minister", a sega se potpi{uva kako direktor na Agencijata {to zna~i deka la`no se pretstavuva oti ne e imenuvan od Vladata. Koga }e go imenuvaat kako direktor, toga{ }e go priznaam. Sega toj ima dve opcii: apana`a ili da se vrati od kade {to do{ol. Sega toj se obra}a kako m-r Martin Trenevski, go ispu{til i ona "Va{", bidej}i znae deka ne e nivni i s# u{te ja la`e dijasporata. Trenevski deli razni medali i ordeni na "svetci" {to e vo sprotivnost so Ustavot na MPC. Takvi ordeni mo`e da deli samo Sinodot na MPC, a dr`avni mo`e da deli samo pretsedatelot na dr`avata. Za vreme na negoviot prestoj vo Avstralija se solidarizira so lu|eto koi vo toa vreme pi{uvaat "Vie VMRO-vcite ste protiv Jugoslavija", "Vie ste za obedineta Makedonija", "Nie sme protiv vas", zatoa nieden Makedonec nema pozitivno mislewe za nego. Kakov e likot na Martin Trenevski mo`e da se vidi i od toa {to toj ne e krsten, a veli deka bil krsten vo Prespansko-pelagoniskata mitropolija?! Pa ve molam, toj e roden vo 1948 godina, a toga{ MPC ne be{e vozobnovena, nema{e eparhii. Ako se krstel pri novoto ven~avawe i veli deka ven~an kum mu bil g.g. Stefan, go pra{uvam kako mo`e da go ven~a monah?! Koj e toj Martin Trenevski da ka`e deka dokolku Petar ne si zamine, vo Avstraliskata eparhija nema mir? Toj e obi~en gra|anin i nema takvo pravo!

Da vi ka`am kako si pomina Martin Trenevski na Crkovno-narodniot sobor koga na Sobranieto otide nepovikan, vernicite go "do~ekaa" so voda. Negoviot tatko e najgolemiot udba{, a toj e ateist i se vika Mitre, a ne Martin. Ako saka mene da me ocrni, mo`e samo da mi stavi zabele{ka za toa {to se borev. S# u{te se boram za interesite na makedonskiot narod i sum golem patriot.